Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni!

Podrobna predstavitev Predloga sprememb državnega proračuna za leto 2023 je bila že predstavljena v okviru posameznih delovnih teles, zato bom danes nekoliko krajši.

Uvodoma bi rad izpostavil, da je Predlog sprememb proračuna leto 2023 pripravljen v izredno negotovih razmerah, predvsem pogojenih z vojno v Ukrajini in posledicami te vojne v obliki energetske krize, prekinjenih dobavnih verig, kar se rezultira v naraščajoči inflaciji. Kljub tem razmeram lahko trdim, da je Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023 razvojno naravnan. Sredstva za investicije in investicijske transfere so za leto 2023 načrtovana v višini 2 milijardi 452,3 milijona evrov, kar je največ v zgodovini Republike Slovenije. Z integralnimi sredstvi in s podporo različnih mehanizmov Evropske unije se krepijo predvsem zelene investicije in investicije na področju digitalizacije, s čimer se zasleduje cilje Evropske unije in cilje je strategija razvoja Slovenije ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Med proračunskimi prioritetami velja izpostaviti, izpostaviti investicije v zdravstvo, raziskave in razvoj ter podporo krepitvi konkurenčnosti gospodarstva. V okviru zelenega prehoda bodo ključni poudarki na področju trajnostne mobilnosti s pridobitvijo in s posodobitvijo izvajanja javnega potniškega prometa, nadaljnje posodabljanje železniške infrastrukture in večjega obsega projektov za prehod na obnovljive vire energije.

Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023 vsebuje tudi ukrepe za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstva, v okviru rezerv za financiranje, da draginje tako načrtujemo 1 milijardo 210 milijonov evrov. Ta sredstva bodo skrbno porabljena, poraba bo temeljila na zakonih, ki jih bo sprejel Državni zbor, ukrepi, ki jih bomo financirali, pa bodo začasno začasni, ciljno usmerjeni in učinkoviti.

Kar zadeva načrtovanje sredstev evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020, bi povedal, da so napori usmerjeni v zagotovitev črpanja teh sredstev v celoti, sredstva za izvajanje kohezijske politike 2021-2027 pa so načrtovana v splošni proračunski rezervaciji pri Ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027. Poleg sredstev tradicionalnih EU skladov, se pravi kohezijski, kmetijski in centralizirani EU skladi, načrtujemo tudi intenzivno črpanje na podlagi obsežnega paketa sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ne gre spregledati tudi že omenjenega financiranja raziskav in razvoja, s katerimi vlada tako posredno kot neposredno podpira razvoj slovenskega gospodarstva v okviru politike znanost in informacijska družba, ki predstavlja ključno stičišče raziskav, inovacij in razvoja, se finančni viri prepletajo med različnimi resorji. Za te namene je v naslednjem letu načrtovanih 485 milijonov evrov.

V času od začetka obravnave proračunskih dokumentov v Državnem zboru je vlada dosegla tudi dogovor z reprezentativnimi združenji občin glede višine povprečnine za leti 2023 in 2024, tako je v predlaganem zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 predlagan znesek v višini 700 evrov. Na podlagi tega dogovora bodo občine v Republiki Sloveniji v letu 2023 prejele 1,46 milijarde evrov za izvajanje zakonsko določenih nalog. Višja dogovorjena povprečnina določa tudi višja sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine od leta 2021 dalje prejemajo kot tekoči transfer iz državnega proračuna za izvajanje svoje tako imenovane razvojne funkcije in investicije. Višina povprečnine vpliva tudi na višino sredstev, ki jih prejemajo nekatere občine iz državnega proračuna za sofinanciranje narodnih skupnosti in višino sredstev, ki jih bodo prejele občine z romskimi skupnostmi. Te občine bodo dodatno prejele še 2,15 milijonov evrov za narodne skupnosti in šest celih dva 6,2 milijona evrov občine z romskimi skupnostmi.

S predlogom sprememb državnega proračuna za leto 2023 torej zasledujemo cilj, da se upoštevajoč negotovost in nepredvidljivost nadaljnjega razvoja energetske krize zagotovi stabilne javne finance za blaginjo državljanov in ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.