Najlepša hvala, spoštovani gospod Vrišer.

Zdaj sprašujem članice in člane, je še kakšno vprašanje, je potrebno še kaj pojasniti? Vse razumljivo? Ugotavljam, da je vse jasno, da ni dodatnih vprašanj.

In sedaj, kolegice in kolegi, skladno s prakso ustavnih komisij dajem na glasovanje tabelo dvotretjinske večine navzočih članov, ki jo bomo potrebovali pri naših odločitvah v prvi fazi ustavno revizijskega postopka. Glasovali bomo z glasovalnimi napravami, upam, da jih imate vsi, ne, glasovali bomo zdaj elektronsko, se pravi z glasovalnimi napravami. Ugotavljam, da imate glasovalne naprave pri roki in na glasovanje dajem predlog tabele dvotretjinske večine navzočih, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora za današnjo sejo.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 članic in članov Ustavne komisije, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bila tabela sprejeta.

Najlepša hvala.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA (EPA 229-IX), v katerem skupina poslancev predlaga spremembe 129., 130., 132. in 134. člena ustave.

Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, z osnutkom ustavnega zakona z dne 26. 9. 2022 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni predlagatelj, skupina poslancev, za predlagatelje kolegica Lucija Tacer, predsednik republike, ki se je opravičil, z nami pa je generalna sekretarka Urada predsednika republike, gospa Nataša Kovač, ki jo prav lepo pozdravljam. Vabil sem Vlado, z nami je ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, lepo pozdravljeni. Vabil sem Državni svet, pa ne vidim predstavnika Državnega sveta. Vabil sem Sodni svet, z nami je predsednik Sodnega sveta, gospod Vladimir Horvat, in vabil sem tudi Slovensko sodniško društvo, z nami je dr. Vesna Bergant Rakočevič.

Začenjam razpravo o predlogu, da se začne postopek za spremembo Ustave. Predlagam, da uvodničarji podate svojo predstavitev v nekem časovnem okviru, recimo pet minut.

Zdaj sprašujem, ali želi predstavnica predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev? Ja, kolegica Lucija Tacer, imate besedo.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, vsi vabljeni, ministrica, poslanke, poslanci!

Naj vam kratko predstavim Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije, ki smo ga vložili s podpisi 53 koalicijskih poslancev. Ustavna sprememba se tiče prenosa pristojnosti za imenovanje sodnikov z Državnega zbora na predsednika ali predsednico Republike Slovenije. In sicer, trenutno, kot vemo, sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta, v primeru sprejetja predloga pa bi sodnike imenovala predsednica republike na predlog Sodnega sveta.

Najprej bi vam predstavila tri glavne razloge, zakaj verjamemo, da je takšna sprememba potrebna, potem pa bi kratko šla čez vsak člen, ki se spreminja, da pojasnim spremembe.

Torej, prvi velik razlog za spremembo je, da je ta pristojnost, ki je trenutno pri Državnem zboru, primerjalno pravna anomalija. V drugih parlamentarnih demokracijah ponavadi zakonodajno telo nima tako široke volilne funkcije, kot jo ima naš Državni zbor. Običajno sodnike imenuje šef države, na primer predsednik republike. Še vedno, tudi če sprejmemo ta predlog, bi Državni zbor v okviru svoje volilne funkcije obdržal pristojnosti, da potrjuje Vlado, voli predsednika Vlade, tudi ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in nekatere druge funkcionarje.

Drugi razlog je zelo temeljen, torej utrditev načela delitve oblasti. Kot sem povedala, je volilna funkcija Državnega zbora zelo široka in to vzpostavlja neko neravnovesje med tremi vejami oblasti, ki pa, vemo, mora biti zaradi načela delitve oblasti uravnoteženo, torej med zakonodajno, izvršno in sodno vejo oblasti. Verjetno to nesorazmerje izhaja še iz prejšnjega sistema, ko je bila oblast koncentrirana v skupščini. Zdaj pa imamo drugačen sistem, in v skladu s tem je primerno, da uredimo tudi pristojnost imenovanja sodnikov. Zadnji razlog, ki bi ga izpostavila, pa je depolitizacija postopka imenovanja sodnikov, saj je predsedniška funkcija veliko manj otežena z vplivi politike kot Državni zbor, kjer vemo, da je prav namen tega organa, da se soočijo politična mnenja poslancev. Imamo tudi običaj, da predsednica ali predsednik republike zamrzne svoj status v stranki ali celo izstopi iz stranke in zato predstavlja neko pravno enotnost države. Tveganje politizacije v trenutnem postopku imenovanja sodnikov so izpostavile tudi mednarodne organizacije, specifično GRECO - Group of states against corruption, ki je ustanovljen s strani Sveta Evrope. Poudarila bi pa, da kljub temu, da bi pristojnost po predlogu prešla na predsednika Republike Slovenije, načelo demokratičnosti ne bi bilo ogroženo, ker imamo neposredne volitve, ki so se ravno zgodile.

Če gremo na konkretne spremembe.

Začela bi s 130. členom, ki se spreminja, to je res ta nek fokus spremembe, torej prenos pristojnosti. »Državni zbor« se bo zamenjal z besedo »predsednik Republike Slovenije«, ki bo glede na spremembo imenoval sodnike na predlog Sodnega sveta.

134. člen se bo spremenil skladno s 130. členom, govori o odločanju o imuniteti in glede na to, da Državni zbor ne bo več imel pristojnosti pri imenovanju, se bo to odločanje o imuniteti preneslo na Sodni svet.

129. člen, tukaj uvajamo preizkusni mandat treh let pred imenovanjem v trajni mandat za sodnike in v bistvu umikamo pogoj starosti, ki je določen v Ustavi, samo v drug člen, kjer bo urejen z ostalimi razlogi za prenehanje funkcije. In tukaj bi poudarila, da vseeno sodniški mandat ostaja trajen. To je pogoj za neodvisnost sodnikov. Verjamem, da se glede tega vsi tukaj strinjamo. Evropska listina pa dopušča neko krajše obdobje za preizkusno dobo za sodnike, poudarja pa seveda, da mora biti ta doba čim krajša in da mora neodvisen organ potem ocenjevati za pogoje za trajni mandat. Tudi nekatere države, po katerih se zgledujemo v Evropi, poznajo preizkusni mandat, kot na primer Nemčija, Bolgarija, Estonija in še nekatere.

Zadnji člen, ki se spreminja je 132. člen, govori o prenehanju funkcije. Tukaj predstavljamo tisti del iz 129. člena, ki sem ga omenila glede zakonski določitvi starostne meje za prenehanje sodniške funkcije, in pa v tem členu tudi uvajamo obligatorno razrešitev v primeru kršitve Ustave, hujše kršitve zakona ali zlorabe sodniške funkcije, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo, v primeru seveda naklepnega kaznivega dejanja. Prej je bila obligatorna razrešitev le ob pravnomočni sodbi, ampak glede na to, da gre za vse tri primere za res grobo kršitev nekih temeljev naše ustavne ureditve, spreminjamo to, da bo razrešitev obligatorna v vseh teh treh primerih.

Glede na to, da je odziv stroke načeloma pozitiven do teh ustavnih sprememb, verjamemo da bomo lahko tekom postopka dosegli zahtevano večino in spremenili Ustavo, da bo bolj v skladu s sistemom, ki ga imamo, torej neke parlamentarne demokracije, ki temelji na delitvi oblasti.

Hvala.