Najlepša hvala, gospod predsednik.

Lep pozdrav članicam in članom Ustavne komisije, vabljenim!

Kot je že predsednik omenil, je moj namen vam na kratko predstaviti ustavno revizijski postopek, ki je v bistvu dvofazen, tokrat vam bom predstavil prvo fazo, s katero se boste začeli ukvarjati pri naslednji točki dnevnega reda.

Kot vemo, je predlog, ki ga boste obravnavali, vložila skupina poslancev, predlog za začetek postopka pa lahko vloži tudi še Vlada ali najmanj 30 tisoč volivcev. Predlog mora vsebovati določene elemente, predvsem je to v uvodu ocena stanja in predstavitev spremembe, predlagane spremembe oziroma dopolnitve Ustave, predložena, predložen mora biti tudi osnutek ustavnega zakona z obrazložitvijo in jasno da, ustrezni podpisi. Ko je predlog predložen, se ta predlog predloži Ustavni komisiji v obravnavo kot matičnemu delovnemu telesu. Ustavna komisija se v vsakem mandatu posebej ustanovi za potrebe spreminjanja Ustave in sicer o predloženem predlogu.

Tako je bil ta predlog, ki ga bomo obravnavali pod 2. točko, predložen tudi Ustavni komisiji in predsednik Ustavne komisije je sklical 1. sejo, na kateri bomo začeli s tem postopkom. Po…, v skladu s Poslovnikom in v skladu s prakso bo najprej dala uvod predstavnica skupine poslancev, kateremu bo sledila predstavitev stališča Vlade, Državnega sveta in potem tudi stališča vabljenih. Tokrat sva s predsednikom oziroma predsednik se je odločil, da povabi vse tiste deležnike, ki so povezani s to predlagano spremembo Ustave. Nato začnejo poslanke in poslanci, člani Ustavne komisije razpravljati o vprašanju, ali naj se začne predlagani postopek za spremembo Ustave ali ne. V tej razpravi, praksa je taka, se najprej nekako predstavijo stališča poslanskih skupin do tega predloga, v tej razpravi se tudi že podajo predlogi za ustanovitev strokovne skupine, ki je bila do sedaj praviloma vedno ustanovljena, sestavljena iz strokovnjakov, priznanih strokovnjakov na področju, ki ga ureja sprememba oziroma dopolnitev Ustave. In če bo danes tudi tak predlog dan, potem predsednik Ustavne komisije poprosi vodje poslanskih skupin, da mu v določenem roku posredujejo predloge oziroma kandidature skupaj z življenjepisi teh kandidatov in z njihovim soglasjem za delo, in potem predsednik Ustavne komisije na podlagi teh predlogov pripravi sklep o ustanovitvi strokovne skupine, v katerem je v prvem delu predstavljeno, so navedeni člani, v drugem delu pa naloge, ki jih strokovna skupina D opravlja za potrebe Ustavne komisije. Gre za v bistvu strokovno pomoč, tako v prvi kot tudi v drugi fazi ustavno revizijskega postopka na Ustavni komisiji. Ko Ustavna komisija v nadaljevanju potem ta sklep obravnava in sprejme, je čas za delo strokovne skupine, ki svoje delo najprej skoncentrira na vprašanju, ali naj se začne začetek postopka za to konkretno spremembo oziroma dopolnitev Ustave, in ko to mnenje dobimo, se sestane spet Ustavna komisija in opravi nadaljevanje razprave o tem vprašanju, ki ga zaključi z glasovanjem o sklepu, da se naj začne postopek in sklep je sprejet, če ga podpre dvotretjinska večina navzočih članov Ustavne komisije, zato tudi boste danes odločali o tem sklepu, o tej tabeli, ki je bila predložena skupaj s sklicem za to sejo.

Ko smo dobili sedaj to mnenje oziroma ta sklep, recimo da je bil sprejet, praviloma je, potem se stvar nadaljuje. Če pa sklep ne bi bil sprejet, v tem primeru Ustavna komisija prekine s svojim delom, poroča o tem Državnemu zboru, ki potem na seji dokončno odloči o sklepu. Če pa je sklep pri nas sprejet, se pravi, da predlagamo Državnemu zboru, da naj sprejme, da se začne postopek, pa preidemo na drugi del prve faze in sicer razpravo o osnutku ustavnega zakona, ki je tokrat tudi predložen. Gre za vsebinski konkretno predlagane spremembe za dopolnitev Ustave in za to razpravo strokovna skupina v mnenju pripravi, prvič strokovno svoj pogled na to rešitev in hkrati tudi predlaga delovni predlog stališča, kaj bi bilo potrebno spremeniti, dopolniti oziroma predlaga, da je konkretno besedilo predloženo, okej, če tako po domače rečemo, in da ga ni potrebno v ničemer spreminjati.

Ko dobimo mnenje strokovne skupine, se spet sestanete, opravite razpravo o osnutku ustavnega zakona in pri tem vam je v pomoč mnenje strokovne skupine. K temu delovnemu predlogu stališča lahko predlagate tudi amandmaje članice in člani Ustavne komisije in razprava se zaključi z glasovanjem. Glasovanje tako o teh amandmajih kot o samem delovnem predlogu stališča, dvotretjinska večina navzočih poslank in poslancev je potrebna za sprejem ene od odločitev, in če je to na koncu sprejeto, smo na Ustavni komisiji zaključili. V bistvu je treba določiti še poročevalca za plenarno zasedanje in pripraviti poročilo, ki ga skupaj s predsednikom potem pripraviva in pošljeva predsednici Državnega zbora, ki uvrsti obravnavo predloga na eno od sej Državnega zbora. Na tej seji se v bistvu opravi podobna razprava, kot smo jo bili sedaj priča oziroma kot sem vam jo na kratko predstavil na Ustavni komisiji, se pravi, najprej odločanje, razprava in odločanje o tem, da se začne postopek za spremembo Ustave. Če je ta predlog, če ta predlog ni sprejet, potem opozarjam na drugi odstavek 172., 177. člena Poslovnika, ki pravi: »Če Državni zbor ne sprejme sklepa, da se začne postopek za spremembo Ustave, je postopek za spremembo Ustave končan«. In zdaj poudarjam: »Vsebinsko enakega predloga ni mogoče uvrstiti na dnevni red seje Državnega zbora v isti mandatni dobi«, se pravi v tej, »prav tako tudi ni možna obravnava na Ustavni komisiji. O tem odloči predsednik Državnega zbora po predhodnem posvetovanju z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora«. Gre za zelo pomembno, pomembno določbo, ki mora biti odločevalcem pred očmi, saj taka odločitev pomeni, da v tem mandatu se s področjem, recimo konkretno izvolitvijo sodnikov, več ne bomo ukvarjali, če tak sklep dobi podporo na Državnem zboru, se pravi, da se začne s postopkom v isti, na isti seji, največkrat proti večeru. Sledi še razprava o osnutku ustavnega zakona in o predloženem stališču strokovne skupine Ustavne komisije, se popravljam, se opravičujem in jasno, da tudi o amandmajih, ki jih lahko poslanke in poslanci date na to stališče, sledi glasovanje, ponovno spet dvotretjinska večina navzočih poslank in poslancev in če je tudi to sprejeto, je v bistvu prva faza ustavno revizijskega postopka končana. Zdaj samo še ta primer, da bi recimo mi predlagali Ustavni komisiji, da se ne začne postopek, vendar Državni zbor temu ne bi sledil in bi potrdil začetek. Potem se stvar vrne na Ustavno komisijo, kjer smo dolžni izvesti manjkajočo razpravo o osnutku ustavnega zakona in izglasovati stališče o osnutku ustavnega zakona. Drugače pa imamo začetek postopka, imamo sprejeto stališče, s stališčem je določeno, kako naj se pripravi predlog ustavnega zakona, ki ga pripravimo potem v drugi fazi v Ustavni komisiji. In tu nam spet pomaga strokovna skupina, ki pripravi to delovno besedilo skupaj z obrazložitvijo, jo predloži Ustavni komisiji, kjer potem vi opravite razpravo, glasovanje in gre potem še na sejo zbora.

To je na kratko, predsednik, z moje strani vse. Vesel bom, če je še kakšno vprašanje. Najbrž nisem bil čisto povsem jasen, lahko da sem kakšno stvar spustil, jasno, da pa, če bo potrebno, se bom tudi tekom Ustavno revizijskega postopka na Ustavni komisiji oglasil, kakšno pojasnilo dal jaz ali pa strokovna skupina. Toliko z moje strani. Hvala.