Hvala lepa.

Mogoče bi začel na koncu glede gospodarskega sodelovanja. Kot veste, Ministrstvo za zunanje zadeve v Aziji nima zelo razširjene prisotnosti. Mi smo v letošnjem letu prvič napotili, bilo je odprto veleposlaništvo v Seulu. V letošnjem letu smo napotili veleposlanika v Seul. Kar že znatno, moram reči, tudi, če, če gre za veleposlaništvo, ki zdaj ne pokriva Malezije, ampak znatno razbremeni potem naše veleposlaništvo v Pekingu, za katero upamo, da se bo potem lahko bolj posvetilo tudi tem državam, s katerimi je gospodarsko sodelovanje relativno šibko. Zdaj vsak… No, še to mogoče poudarim, mi se trudimo skupaj z gospodarstveniki iskati te priložnosti in razmišljati tudi o tem, kje bi se naša predstavništva še dodatno lahko okrepila in ta del jugovzhodne Azije je zagotovo tisti kjer o tem potekajo, bom rekel, razmisleki. In tudi jaz iskreno upam kot karierni diplomat, da se bo ta del, ta del sveta, ki je bil slabo pokrit do zdaj, da se bo naša prisotnost tam okrepila.

Kar se tiče, ali se bo konkretno sodelovanje okrepilo s podpisom tega sporazuma, to je seveda v tem trenutnem trenutku težko oceniti, ampak vsi ti krovni sporazumi, ki jih Evropska unija sklepa s posameznimi državami po svetu, so seveda priložnost za okrepljeno sodelovanje tudi držav članic. In mi si bomo absolutno prizadevali, da bo to nek nov zagon, ne samo za sodelovanje Evropske unije z državami jugovzhodne Azije, ampak tudi za konkretno promocijo slovenskega gospodarstva v teh državah in konkretno tudi v Maleziji.

Zdaj, kar se tiče viznega režima, kot veste, v bistvu to področje ureja vizni zakonik. Gre za evropsko uredbo. Glede samega sproščanja ali pa lažjih pogojev ta sporazum tega ne ne določa oziroma ne predvideva kakršnekoli drugačne obravnave. Je pa dejstvo, da, tako kot sem že prej rekel, vsak tak krovni sporazum in za Evropsko unijo so tovrstni sporazumi velikega pomena, predstavljajo neko priložnost tudi za povečanje recimo, dajmo reči, gospodarskih poslovnih stikov ne vplivajo neposredno na vizni režim, ampak pozitivno vplivajo na kvaliteto pa izmenjavo stikov.

Mislim, da je bilo vprašanje še glede prenosa osebnih podatkov. Po mojih informacijah ta sporazum tega ne pokriva.

Kar pa se tiče same časovnice. Vsi ti sporazumi, ki jih Evropska unija podpisuje z različnimi državami so zelo kompleksni. Tu gre za interese 27 držav članic. Že sporazum, ki ga Slovenija bilateralno podpisuje z eno tako državo traja, mislim da, že to traja več let. Je treba seveda pač usklajevati stvari. Sedaj, ko pa imamo na eni strani veliko število držav je pa je pa seveda posledica, da to traja še dlje. Težko komentiram sedaj zakaj v konkretnem primeru tako dolgo, ampak bi podal mogoče splošni odgovor, da je to pri tovrstnih sporazumih, da je ta dolga časovnica relativno običajna.

Hvala lepa.