Lep pozdrav.
Hvala za besedo.
(Ministrstvo za finance, Valenčič Alek, Direktorat za proračun.) S strani ministrstva bom na kratko izpostavil nekaj osnovnih informacij oziroma podatkov iz splošnega dela predlogov proračuna za prihodnji dve leti.
Priprava proračuna je potekala v izjemno negotovih okoliščinah, ki so večinoma posledica makroekonomske in politične situacije v svetu. Vsesplošne spremembe v Evropi, geostrateški položaj Slovenije in posredna odvisnost tako od ruskih kot ukrajinskih virov so pomembno zamajali stabilnost našega gospodarstva. Že tako načeto gospodarsko situacijo, ki jo je povzročila več kot dve leti trajajoča epidemija covid, je dodatno otežila tudi energetska kriza in inflacijski pritiski na številnih področjih. Zaradi nepredvidljivosti nadaljnjega razvoja energetskih težav, ki so v veliki meri odvisna tudi od poteka vojne v Ukrajini, bo osredotočenost ekonomskih proračunskih politik prepletala z ukrepi za blažitev draginje ter izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na vseh ključnih področjih.
Pri pripravi proračunskih dokumentov za leto 2023 in 2024, je bila upoštevana tudi jesenska napoved UMAR, ki za leto 2022 kljub vsem tem črnogledim napovedim vseeno predvideva 5 odstotno rast BDP, predvsem zaradi višje rasti zasebne potrošnje v prvi polovici leta, medtem ko za leto 2023 predvideva očitno nižjo rast v višini 1,4 % in 2,6 % v letu 2024. V sami programski strukturi državnega proračuna se v prihodnjem letu krepijo predvsem programi, povezani s politikami varovanja okolja, okoljske infrastrukture, znanosti, informacijske družbe, podjetništva in skladno s tem konkurenčnosti ter prometa in prometne infrastrukture.
Če na hitro pogledamo proračunske številke, vidimo, da so v letu 2023 prihodki proračuna načrtovani v višini 13,4 milijarde, kar je okvirno 13 odstotkov več, kot je bilo načrtovano v trenutno veljavnem oziroma sprejetem proračunu za leto 2023, medtem ko so odhodki proračuna načrtovani v višini 16,7 milijarde, kar je 25 odstotkov več kot v trenutno veljavnem proračunu. To je predvsem posledica načrtovanih izdatkov za blaženje inflacijskih pritiskov, s katerimi se soočajo tako državljani kot predvsem gospodarstvo.
Za leto 2024 so prihodki načrtovani v višini 13,8 milijarde oziroma 3 odstotke več kot v letu prej. To preračunamo predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, medtem ko so odhodki proračuna načrtovani v višini 15,5 milijarde, kar je 7 odstotkov manj kot je v predlogu proračuna za leto prej oziroma za leto 2023. Posledično v bilanci proračuna se pričakuje oziroma se načrtuje primanjkljaj v višini 3,3 milijarde v letu 2023 in 1,7 milijarde v letu 2024.
Za konec naj poudarim samo, da bodo še na seji matičnega Odbora za finance posebej predstavljene vse okoliščine, stališča, izhodišča načrtovanja proračun za prihodnji dve leti, ter sam pristop upravljanja javnih financ. Hvala. To je za uvod.