Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi, posebno gospa Prelesnikova.

Ja, zelo natančno sem prebrala vsaj mnenje Državnega sveta, ker se je zelo potrudil, da je povzel bistvo tega zelo velikega poročila, in mislim, da je dejansko opozoril na prave stvari, zato bi jih rada komentirala. Tudi sama se vam najprej zahvaljujem za opravljeno delo. Ne pozabimo, da je na vseh organih epidemija pustila posledice in to se je poznalo seveda vam na eni strani, kjer ste imeli več pritožb. In seveda vsem tistim, proti katerim so bile dane pritožbe, se je poznalo, da so delali v nekih izjemnih razmerah in to je treba razumeti. Vendar bi vseeno se rada dotaknila nečesa, česar kot dolgoletna javna uslužbenka res ne morem razumeti, to je ugotovitev, kako je se povišalo kar 37 %, pa drugje 38 % prijav oziroma pritožb na delo državnih organov. In prav posebno na delo ministrstev in organov v sestavi, tako ugotavljate vi in tako tudi Državni svet, se je dejansko nekako izkazalo, da so uradniki pokazali neko ignoranco. Jaz bom uporabila kar ta izraz. Naj mi uradniki ne zamerijo, ker tudi sama sem bila do predvčerajšnjim tako rekoč uradnica, najprej državna, potem pa uradnica lokalne skupnosti in točno vem, da je težko včasih slediti zakonu in pripraviti vse vse podatke, ki jih nekdo želi in treba je tudi povedati, da mnogokrat ima človek občutek, da gre tudi za zlorabo tega instituta, da bi se kdo dokopal do podatkov o tem, kaj dela, si misli ali pa kako je kakšen organ bil prijazen do soseda, recimo. Se pravi, tu je treba zelo jasno povedati, da znajo ljudje ta institut uporabiti tudi za medsosedske spore, kar je treba obsoditi. Vendar, še enkrat se bom vrnila nazaj zdajle na vašo ugotovitev; jaz pa res ne vidim nobenega opravičila, tudi epidemija ni opravičilo, da se je število pritožb na delo organov oziroma na molk organa, kot celo pišete, tako zelo povečalo. Vsi organi so delali, ali so delali na daljavo ali so delali torej od doma ali so delali izmenično po sedežih svojih organov in zato bi razumela, da so se vsaj morda odgovori, čas za odgovor podaljšal, ne pa, da se, tako kot vi ugotavljate, enostavno organi niso odzivali. Za to ni prav nobenega opravičila, in bi rada izrekla javno grajo vsem tistim, ki so si to dovolili, posebno tistim, ki so si dovolili ignorirati vprašanja novinark in novinarjev. To je nedopustno. In zaradi tega vas prosim in predlagam, gospa Prelesnikova, da temu v bodoče posvetite posebno pozornost, in da tudi takšne ignorante javnosti kaznujete, ker za to imate pravno podlago. Prepričana sem, da na Ministrstvu za javno upravo dobro razumejo ta pomen javne informacije in tudi vas prosim, da se temu posebej posvetite, da daste navodila preko generalnih sekretarjev ministrstev, stvar je zelo enostavna pravzaprav. Vsako ministrstvo ima generalnega sekretarja in vsako ministrstvo, tisto ki ima organe v sestavi, je pripeto na ta organogram, se pravi, rabimo eno dobro navodilo in seveda absolutno željo, da se ta zakon upošteva oziroma jasno sporočilo nadrejenih in zame to je vaše ministrstvo, da se ta zakon mora upoštevati. Glejte, z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da se je to področje na lokalni ravni pa zelo izboljšalo. Zelo sem ponosna, ker sva vsaj dve članici tega odbora, z gospo Tamaro Kozlovič prihajava iz občin in veva kako se stvari dogajajo tudi na občini. Enako, veste enake, veliko nalog imajo tudi lokalni uslužbenci, vendar na občinah, veste, se ni več kam skriti pred izgovorom, da nimaš časa, da ne moreš ali da si pozabil, ker te ali tvoj župan, tvoj direktor ali pa tvoj sosed, ki je lahko ta prosilec, sreča in te pocuka za rokav in tako je prav. Vesela sem, da so občine te informacije javnega značaja prepoznale kot svojo prioriteto in vedite, v majhnih občinah je zelo težko nekoga najti, ki se bo samo s tem ukvarjal in se po navadi en javni uslužbenec ukvarja s petimi področji in eno od teh petih je to področje, s tem, da vemo, da imajo ministrstva in organi v sestavi za to zaposlene posebne ljudi. In zato še enkrat, res ni opravičila, in verjamem, da bo ministrica za javno upravo stvari uredila in da bomo drugo leto, srčno si želim, brali boljše poročilo.

Dotaknila bi se samo nekoliko epidemije. Pisano je Ministrstvo za šolstvo. Ministrstvo za šolstvo je imelo težko delo, vendar, roko na srce, včasih je delovalo precej, kako bi rekla, precej zapoznelo ali pa še drugače, v istem dnevu smo dobivali na občine, na šole in vrtce po tri različna navodila, ki so sledila eden drugemu in več na koncu nisi vedel, katero navodilo je pravo. Zato je na nek način razumljivo, da so se potem pač uporabniki teh storitev, to so bili predvsem starši na eni strani in na drugi strani učitelji in vzgojitelji, da so se pritoževali. Vendar ni bilo lahko, ker ni bilo lahko organizirati šole na daljavo. In, veste, varstva otrok na daljavo pač ni, tega se vsi moramo zavedati. Iz te epidemije smo se najbrž veliko naučili. Upam, da ne bo več prihajalo do takih zdrsov.

Kar se pa tiče podatkov v zvezi s cepljenjem, v zvezi z vabili, bi pa tako rekla. Glejte, bila je epidemija in treba je bilo reagirati hitro. In če je prišlo do kakšnih napak, mislim, da to je treba prepoznati kot nek del učinkovitosti. Ob tem bi pa še enkrat rekla, da pa res ni nobenega opravičila za zlorabo tovrstnih podatkov. Vendar prepričana sem, saj toliko kot poznam delo zdravstvene službe na lokalni ravni, tam, od kjer jaz prihajam, je dejansko bila velika zmeda in so ljudje prostovoljno - to sem želela poudariti - svoje podatke, recimo, vrsto za cepljenje pošiljali v nek sistem in s tem so pravzaprav prevzeli del svoje odgovornosti. Če pa je kdo te podatke seveda zlorabil za kaj drugega, razen za zdravstvene namene, je seveda vreden vse obsodbe. Torej, jaz pozdravljam, kot sem rekla, zelo transparentno delo predvsem državne in javne uprave in pa spoštljiv odnos do novinarjev. In upam, da v naslednjem letu ne bomo brali poročila, kjer bo zapisano, ali pa da bomo brali, kjer bo napisano, gospa Prelesnikova, da so državni organi, ministrstva, organi v sestavi, prepoznali pomen teh informacij in da so se izboljšali, tako kot smo se občinarji.

Hvala lepa.