Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Na kratko bi se vseeno sprehodila čez letno poročilo informacijskega pooblaščenca. Lansko leto je seveda tudi naš organ, tako kot vse ostale, zaznamovala korona, koronski ukrepi, protikoronski ukrepi in seveda s tem vpliv na obe temeljni človekovi pravici nad katerima bdi informacijski pooblaščenec, torej nad informacijami javnega značaja na eni strani in na področje varstva osebnih podatkov na drugi strani. Torej, naša naloga je bila ves čas uravnoteževanje teh dveh temeljnih človekovih pravic, zlasti seveda zaradi posegov, ki so se pri slednji dogajale s temi posegi v času korone. Informacijski pooblaščenec na obeh pravnih področjih v letu 2021 velik porast zadev, žal tudi povečan procent molka državnih organov, kar 38 %, povečano število pritožb novinarjev, medijev na področju dostopa do informacij javnega značaja. Smo pa, žal, zaznali tudi posluževanje res skrajnih rokov prvostopenjskih organov za posredovanje informacij javnega značaja. Povečano je bilo tudi število zaprosil, tako za mnenja, kar 301 mnenje smo izdali na tem področju, pa tudi za telefonsko svetovanje, skoraj 950-krat smo odgovorili prosilcem na njihova vprašanja. Na področju varstva osebnih podatkov smo prejeli kar tisoč 360 prijav in 313 pritožb glede uveljavljanja pravic posameznikov. Največ zadev se je nanašalo na ukrepe države proti epidemiji covid-19. Veliko težavo je predstavljalo tudi dejstvo, da Slovenija kot edina država članica Evropske unije še vedno nima Zakona o varstvu osebnih podatkov, torej ZOB-2, kar je botrovalo tudi temu, da informacijski pooblaščenec je bil nekaj časa praktično paraliziran glede prekrškovnih postopkov, torej nismo mogli izrekati prekrškov za tiste kršitve evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov na eni strani, ki so samo tam urejeni, in informacijski pooblaščenec seveda nima zakonskega pooblastila za sankcioniranje. Na drugi strani se nam je pa zgodila sodba enega od okrajnih sodišč v Sloveniji, katere vpliv se je potem vlekel vse do Vrhovnega sodišča, ko je v končni fazi Vrhovno sodišče ugotovilo, da kljub vsemu informacijski pooblaščenec ima pristojnosti za izrekanje prekrškov, tako za tiste prekrške, ki so nastali pred uveljavitvijo evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov, kot tistih prekrškov, ki so nastali po sami uveljavitvi, seveda za

kršitve še, bom rekla, preživelih členov Zakona o varstvu osebnih podatkov 1. Torej imamo pravno dejansko nevzdržno situacijo od leta 2018, tako mi zdaj res velike upe polagamo na to, da bo Zakon o varstvu osebnih podatkov letos pa končno sprejet.

Velik poudarek dela informacijskega pooblaščenca se nanaša tudi na mednarodno sodelovanj. Informacijski pooblaščenec je vključen v Evropski odbor za varstvo osebnih podatkov, ki ga sestavljamo vsi varuhi zasebnosti znotraj Evropske unije, in tukaj smo, bom rekla, tudi zelo, zelo aktivni, ker številne obdelave osebnih podatkov potekajo sedaj praktično čezmejno, niso več vezane samo na samo na eno državo.

Kar se tiče samega ožjega področja varstva osebnih podatkov, večino kršitev upravljavcev zbirk osebnih podatkov ni bilo namernih, to lahko z gotovostjo rečem, ampak so se te kršitve pojavljale predvsem zaradi neznanja ali pa nejasnih navodil države v času epidemije, kar se tiče ukrepov, govorim. Zaznali smo res stiske številnih organov in podjetij, ker so želeli spoštovati predpise, vendar to ni bilo mogoče. Tako smo mi smo tu svojo vlogo prepoznali predvsem kot svetovalno. Zlasti na področju delovnih razmerij so bili delodajalci v stiski in tudi na področju šolstva, kajne.

Kar se tiče, bom rekla tako, številk, na področju varstva osebnih podatkov, je informacijski pooblaščenec izdal kar tisoč 471 pisnih mnenj samo na tem področju in 2 tisoč 176-krat smo odgovarjali prosilcem po telefonu. Izdali smo tudi kar številne smernice. Torej, tista področja, ki jih sondiramo kot problematična, kjer ljudje pričakujejo več pojasnil, smo izdali smernice na področju IT rešitev v šolstvu, za organizatorje dogodkov, za preverjanje pogojev PCT za delodajalce, za šole in posebej za posameznike. Številne prijave smo beležili tudi zaradi pomanjkljivih informacij upravljavcev, torej tistih osnovnih informacij, ki jih morajo upravljavci v trenutku, ko začnejo obdelovati osebne podatke, skladno s 13. in 14. členom Evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov posredovati posamezniku.

Eno takih, en takih ključnih primerov, kjer smo res dobili enormno število prijav, preko sto, je bila tudi obdelava, nezakonita obdelava osebnih podatkov zaradi prijav na cepljenje proti Covid-19, preko portala e-uprava, torej za samo pošiljanje vabil na cepljenje, a ne in ko ljudje niso vedeli, na kaj se sploh prijavljajo, medtem ko je ta portal zbiral osebne podatke ime, priimek, elektronski naslov in GSM številko, ni pa bilo danih pojasnil, več kot 3 mesece, zakaj se ti osebni podatki sploh obdelujejo. Torej v odvisnosti od tega, katero tiskovno konferenco se je poslušalo, so bili ljudje prepričani, da so se prijavili bodisi na cepljenje bodisi na preliminarno preverjanje, koliko cepiva naj država sploh nabavi. Tako da, kar 6 pozivov je v tem primeru recimo posredovala državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov, da so se trije organi medsebojno odločili, kdo je sploh upravljavec teh, te zbirke, ki je bila velika zbirka osebnih podatkov.

Zdaj, kot že rečeno, Informacijski pooblaščenec je prepoznal svojo vlogo, zlasti v ozaveščanju prebivalstva in zato smo imeli tudi številna izobraževanja. 28 izobraževanj smo izvedli brezplačno. Tako da, bili smo pa uspešni, tudi z zahtevo za oceno ustavnosti, smo se obrnili na Ustavno sodišče, ko smo v bistvu precenili, da odlok ni zadostna pravna podlaga za uvedbo aplikacije za odčitavanje PCT pogojev, a ne, da mora biti to zapisano v zakonu, no in letos maja smo potem to odločbo od Ustavnega sodišča tudi dobili.

Tako da, kar se tiče še, bom rekla, izdelave pisnih mnenj na predpise. Kar 85 krat je Informacijski pooblaščenec izdal tudi pisno mnenje na predloge zakonov, torej, da so bili zakoni premalo določni ali pa so neko materijo urejali zakoni, odloki namesto zakonov, pogosto niso bile narejene presoje vplivov na zasebnost, tako da, mi smo res to področje prepoznali v tem času kot tisto, ki, kjer ljudje potrebujejo odgovore na vprašanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Zdaj, tako bom rekla, splošno, splošen prerez stanja na obeh pravnih področjih, na področju dostopa do informacij javnega značaja, smo zaznali, kot že rečeno, bistven porast zadev, zanimivo je pa to, da tista ključna izjema ni več od prostega dostopa, niso več osebni podatki, ampak to mesto prevzema zdaj izjema neobstoja dokument. Torej, ko dejansko dobimo pritožbo, ker državljani ne verjamejo, da prvostopenjski organ nekega dokumenta nima in takrat pač mora Informacijski pooblaščenec to presoditi. To seveda žal kaže na zmanjšano zaupanje v prvostopenjske organe. Torej mi trdimo, da se zaupanje v organe, v cel javni sektor pridobi zgolj s transparentnostjo in pa z dobrimi obrazložitvami, ne.

Zdaj, kar se tiče ocene področja varstva osebnih podatkov. Kot rečeno, mi res pričakujemo, da zdaj pa bomo dobili v Sloveniji Zakon o varstvu osebnih podatkov. Vemo, da je Evropska komisija februarja poslala Sloveniji celo uradni opomin, s čimer se začenja postopek zaradi kršitve evropske zakonodaje. Tako da, v bistvu mislim, da imamo zdaj že petega ministra oziroma ministrico za pravosodje in zdaj pa res, res velike upe polagamo na to, ne. Tako da, kot že rečeno, sicer res veliko število, veliko povečanje števila zadev, 1360 prijav smo dobili, nikoli več, nikoli prej Informacijski pooblaščenec ni prejel toliko prijav in tudi število pritožb na področju kršitve pravic; največ zaradi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, take številke do zdaj Informacijski pooblaščenec še ni beležil, torej kar 313.

Zdaj, zaključno jaz lahko rečem, da je zavedanje ljudi o pomenu dostopa do informacij javnega značaja veliko in enako tudi zavedanje ljudi o pomenu varstva osebnih podatkov, pri zavezancih, je pa največkrat problem neznanje, ne neke naklepne kršitve ampak samo neznanje. No, en velik izziv za varstvo osebnih podatkov je nedvomno predstavljal ta čas epidemije in jaz res iskreno upam, da se kaj takega ne ponovi več in da smo se vsi skupaj v tem času veliko naučili.

Hvala lepa.