Hvala za besedo. Hvala tudi za opozorilo, bom poskusil biti v teh petih minutah; sicer pa to poznam, saj sem bil dobrih deset let nazaj tudi sam parlamentarec.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije seveda pozdravljamo to, da se urejuje ta tako imenovani 26. člen zaradi spremembe nove strategije skupne kmetijske politike, ker je navedena številka uredbe in je zato seveda to potrebno urediti. Pozdravljamo to, da se zdaj kot olajšava štejejo sredstva, ki jih kmetje pridobivajo, sofinanciranje zavarovalnih premij, kar v preteklosti ni bilo, in smatramo, da je to v redu. Kakor tudi pri startup podporah za mlade kmete, kar se tiče tistih stvari, ki so jih recimo do zdaj kapitalizirali in seveda jim je šlo 100 % v dohodninsko osnovo, kar ni bilo investicijskega.

Pri tej 26. točki, tako imenovanih OMD plačil, naj še enkrat povem, OMD plačila so plačila za težje pridelovalne pogoje in do sedaj seveda so bila oproščena, izvzeta iz osnove za dohodnino 100 %, in mislimo, da je bilo tako prav, in smatramo, da bi tako moralo biti tudi v bodoče, iz več razlogov. Katastrski dohodek se tudi na teh področjih ni popolnoma nič znižal, ampak beleži tudi rahlo rast vseh deset let, pa še do sedaj. Se pravi, to je ena stvar. Po drugi strani pa plačila, ki jih kmetje dobijo za te težje pridelovalne pogoje, temeljijo na izračunih in na kalkulacijah, ki jih opravi Kmetijski inštitut za težje pridelovalne pogoje in po teh kalkulacijah so ta plačila med 38 in 60 % priznanih stroškov. In nikakor zdaj ne moremo razumeti, da bi zdaj še to, ker ne dosežeš polnih stroškov, ki ti jih izračuni, kalkulacije prikazujejo, da ti gre še del teh sredstev v osnovo za dohodnino. To je prihodek na kmetiji, nikakor pa ne more biti dohodek. To se tiče sicer samo za tiste kmetije, ki so na pavšalu, tisti, ki so na dejanskih stroških, se pravi, jim je to v bistvu vseeno. Če bi kmetje dobili za te težje pridelovalne pogoje, če jim izračuna, ne vem, 100 evrov, če bi bil izračun 100 evrov po hektarju in bi kmetje dobili 200 evrov, potem se mi strinjamo, da gre teh 100 evrov do 200 evrov v osnovo za dohodnino, kajti to je dohodek, kar je tisto nad priznanimi stroški. Ker pa za 100 evrov, ki jih izračuna kalkulacija, kmetje dobivamo od 40 do 60 evrov in nam manjka še toliko do samih stroškov, še polovico teh sredstev v osnovo za dohodnino, pa seveda ne moremo sprejeti. Jaz se zavedam, da je vsak zakon, sploh pa davčni zakon, strogo politični akt in to politika lahko naredi, ampak kmetom, ki kmetujejo v Halozah, v dolenjskih hribovjih, pa na Gorenjskem in vsepovsod na Cerkljanskem zdaj povedati, da imajo pa zdaj od tega dohodek, ki ga nimajo, kajne, v bistvu morajo še svoja sredstva vložiti, da prideš do tiste kalkulacije. Zato smatram - smo tudi pripravili amandma -, da se ta sredstva iz tako imenovanih plačil za težje pridelovalne pogoje oprostijo 100 %, se pravi, da ne gre nič denarja za osnovo za dohodnino. Najbolj bodo prizadete manjše kmetije in tiste kmetije, ki nimajo kmetije samo kot osnovno kmetijsko dejavnost. Se pravi tisti upokojeni kmetje, tisti, ki hodijo v službo in poleg tega še kmetujejo. To je, kar se tiče plačil za OMD.

Še dva stavka pri normiranih stroških in spremembi le-tega. Predvsem za dopolnilno dejavnost, se pravi, pri dopolnilni dejavnosti smatramo, da je zdaj rešitev, da tiste, ki nosilec ni zavarovan kot osnovno kmetijsko dejavnost, da se mu normirani stroški seveda znižajo. Moram povedati nekaj, če kmetija prideluje mleko, to ni finančni inženiring. To je, se pravi, že sam strošek tega mleka ali pa ne vem česa drugega je toliko in toliko višji. Te kmetije imajo zdaj sicer, sploh pa zdaj, saj tudi to je prej bilo do 40 tisoč evrov, ampak zdaj od 20 tisoč evrov, ko bo ta kmetija presegla ta cenzus, se pravi, mu gre vse dohodnino. Ne bo, ne gre. Se pravi, ta kmetija bo lahko šla, da ima nekdo drug nosilec, tisti ki je zaposlen, ki je nosilec da bo tisto prevzel, ker po navadi je to tako, da je nosilec dopolnilne dejavnosti, recimo, če je predelava mleka, to po navadi žena, kmet je nosilec ali pa obratno, recimo če so strojne usluge, itn. Se pravi, bo to šlo vse na enega ali bodo šli v dejanske prihodke in odhodke, kar je tudi možno, tretja varianta pa je, da bodo to prenehali se s to dejavnostjo ukvarjati. Zdaj ali je to cilj? Ne vem. Ravno tako kot smatram, če je cilj obremeniti tiste kmete, ki res v teh težkih pridelovalnih pogojih še vztrajajo, še kmetujejo, po domače povedano, si grizejo kolena, ker ročno in drugače obdelujejo ali pa morajo nabavljati toliko večje investicijske vložke v gorsko mehanizacijo, ne vem. Ampak tega kmetje seveda ne bodo sprejeli, sporočilno uslugo ali pa sporočilo tega, te spremembe zakonodaje bo pa seveda za kmetijstvo, podeželje, katastrofalno. Vedeti morate, da je več kot 40 tisoč slovenskih kmetij, se pravi, 86 % vseh površin v Sloveniji je v tako imenovanih omejenih dejavnikih ali v področjih s težjo pridelavo.

Hvala lepa. Upam, da nisem bil predolg.