Hvala za besedo.

Glede na že omenjeno ustavno spornost posameznih rešitev bi želela povzeti odločbo Ustavnega sodišča, na katero se sklicujemo v utemeljitev ocene, da bi morebiti šlo za neustavno višino splošne olajšave. In sicer gre za ustavno odločbo, v kateri je Ustavno sodišče presojalo ustavnost ureditve obdavčevanja sredstev, ki jih mora davčni zavezanec nameniti za preživljanje svojega otroka. Ustavno sodišče je odločilo, da je višina olajšave v neskladju z Ustavo zaradi tega, ker obdavčuje tudi tisti del nujnih sredstev, ki se morajo nameniti za preživljanje otroka, da se mu zagotovi nek življenjski minimum. Tovrstna sredstva po mnenju Ustavnega sodišča ne smejo biti obdavčena. Navedeno izvzetje iz obdavčitve je po mnenju Zakonodajno-pravne službe treba upoštevati tudi pri določitvi višine splošne olajšave za davčnega zavezanca in seveda tudi pri določitvi olajšave za vzdrževanega otroka. Olajšava, ki je pač predlagana za naprej, je v višini 5 tisoč evrov. Smo pa pri našem mnenju izhajali tudi iz končnega poročila o izvedeni raziskavi o minimalnih življenjskih stroških in njenih ugotovitvah. Gre za poročilo, ki je bilo sicer pripravljeno za Ministrstvo za delo, iz tega poročila pa izhaja, da so minimalni življenjski stroški 670 evrov, to na letni ravni pomeni 8 tisoč evrov. Predlagana splošna olajšava je krepko nižja od tega. Se pa hkrati poleg vidika 2. člena Ustave, kjer se izpostavlja vprašanje pretehtanosti sprememb, zlasti pri utemeljenosti bremen, ki se s predlaganimi rešitvami nalagajo s tem, ko se pač znižuje olajšava. Glede na to, da ni več predvideno usklajevanje in zviševanje, se izpostavlja tudi vprašanje z vidika 14. člena Ustave, se pravi, z vidika enakosti obravnave davčnih zavezancev. Na eni strani imamo namreč davčne zavezance, ki lahko uveljavljajo samo splošno olajšavo. Ta bi glede na predlagano višino pomenila, da je obdavčen tudi del njihovih sredstev, ki jih nujno potrebujejo za preživljanje. Na drugi strani pa imamo davčne zavezance, ki lahko poleg splošne olajšave uveljavljajo tudi zmanjšanje letne davčne osnove. Kot je razumeti, je s to olajšavo izvzeto obdavčenje tistih sredstev, ki jih je potrebno nujno nameniti za preživljanje, in zato je vprašanje, kaj je tisti razlog za različno obravnavo davčnih zavezancev, se pravi, kaj je tisti razlog, ki izhaja iz narave stvari in utemeljuje tovrstno razlikovanje.

Hvala.