Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in seveda tudi ostali.

Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog novele Zakona o dohodnini, ki predstavlja enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih. Ključni poudarki zakona se nanašajo na določitev višine splošne olajšave v višini 5 tisoč evrov za prihodnje leto, kar je 500 evrov več kot v letošnjem letu, zvišanje skupnega dohodka, do katerega se prizna dodatna splošna olajšava, in sicer iz 13 tisoč 70 na 16 tisoč evrov in s tema instrumentoma ob javnofinančni vzdržnosti naslavljamo inflacijska gibanja v letu 2022. Posebej za ranljive skupine, z dvigom dohodninske stopnje v zadnjem dohodkovnem razredu in olajšavo za mlade pa tudi izpolnjujemo zaveze iz koalicijske pogodbe. Na podlagi načela enakosti pred zakonom popravljamo instituta izvzema iz davčne osnove za plačila za poslovno uspešnost in za nadomestilo za uporabo lastnih sredstev za delo na domu. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Na področju dohodkov iz dejavnosti se spreminja višina odhodkov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov, in sicer odvisnosti od dveh pogojev; doseženih prihodkov in vključenosti v obvezno zavarovanje. Oba pogoja je vladni predlog nekoliko zaostril. Eden izmed teh, se pravi, kar se tiče normiranih stroškov, se je pa včeraj na odboru nekoliko še prilagodil. Sedaj velja, da predlog predvideva v tem trenutku, da za zavezance, pri katerih je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj 9 mesecev na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve, se priznajo normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov na prihodke do 50 tisoč evrov, nad 50 tisoč evrov, do sto tisoč evrov v višini 40 odstotkov, nad tem pa se ne priznajo.

Za zavezance, ki prej omenjenega pogoja zavarovanja ne izpolnjujejo, to so tako imenovani »popoldanci«, predlog sedaj predvideva, da se v višini 80 odstotkov prihodkov priznajo normirani stroški do 12 tisoč 500 evrov, nad 12 tisoč 500 evrov, do 50 tisoč evrov v višini 40 odstotkov, nad tem zneskom pa se ti ne bi priznali. Kaj to v praksi efektivno pomeni? V prvem razredu je to 4 odstotke davka, v drugem 12 in v zadnjem, se pravi, nad tistim skrajnim pragom, ki je predviden v višini 20 odstotkov.

Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem, se stopnja dohodnine sedaj določi na 25 odstotkih. Dohodki iz kapitala so deležni, se pravi, določenih popravkov, in sicer se ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, in sicer kot dividend. Na področju kmetijstva se zaradi novih evropskih pravnih podlag ustrezno opredelijo oprostitve plačila dohodnine za dohodke, vezane na zelene podpore. Obenem se seznam oproščenih podpor prevetri, tako, da se iz oprostitev črta del do sedaj oproščenih plačil, to so 50 odstotkov OMD plačil, saj ta nadomeščajo stroške v težjih pridelovalnih razmerah, ki so že v celoti priznani v okviru izračuna katastrskega dohodka, med oprostitve se dodajo podpore za zavarovalne premije, prav tako se dodaja pojasnjevalna določba, po kateri se med podpore za vlaganja šteje tudi podpora mladim kmetom, ki se nameni odkupu deležev osnovnih sredstev ob prevzemu kmetije.

Dodatno je bilo na odboru sprejeto še povišanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in sicer za približno 7,5 odstotka. Ocenjujemo, da bodo predlagane rešitve zakona v letu 2023 okrepile javnofinančne prihodke iz naslova dohodnine. V veljavnem zakonu bi predvideno znižanje prihodkov iz naslova dohodnine v prihodnjih letih, če bi ostali seveda v veljavi nespremenjene določbe, to intenzivno poseglo v prihodke državnega proračuna in s tem onemogočalo nadaljnjo pomoč države v pričakovanju v pričakovanih ekonomsko negotovih / znak za konec razprave/ časih. Odmerjena dohodnina za leto 2023 se bo s tem zakonom povečala za okoli 70 milijonov, izpadi bi pa načeloma znašali v letu 2024 in potem kasneje 180 oziroma v letu 2024 oziroma 170 še dodatnih v letu 2025.

Na podlagi vsega povedanega, Vlada predlaga, seveda, da predlog zakona, ki ga obravnavate danes, podprete.

Hvala.