Hvala lepa.

Ponedeljkovega zasedanja prvega rednega zasedanja Sveta za okolje pod češkim predsedstvom se bo udeležil minister Uroš Brežan. Ministri bodo opravili politično razpravo o dveh zakonodajnih aktih, in sicer Predlogu direktive o industrijskih emisijah ter Predlogu uredbe o vzpostavitvi okvirja za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke, t. i. eco design. V nadaljevanju pa bodo ministri imeli še dve točki s področja mednarodnih aktivnosti, in sicer sklepe sveta, ki predstavljajo izhodišča EU za zasedanji podnebne konference COPP 27 v Egiptu in konference o biotski raznovrstnosti, ki bo decembra v Montrealu. Pod točko razno pa je Slovenija predlagala tudi svojo točko, s katero bo ministrom omogočena razprava in odziv na ekstremne vremenske pojave, ki smo jim bili priča v letošnjem poletju. Slovenija v pozivu izpostavlja nujnost usklajenega pristopa in odziva EU na ekstremne pojave s posebnim poudarkom na poudarkom na pomanjkanju vode oziroma suši, ker na drugih področjih, recimo poplav, je ta skupni odziv že nekoliko bolj koordiniran, suša pa je področje, kjer je potencial za nadaljnje skupne aktivnosti večji.

Čisto na kratko morda v posameznih točkah glede Predloga direktive o industrijskih emisijah bi povedal, da gre za predlog, ki ga je komisija obravnavala, prvič predstavila že aprila letos. Cilj predlagane spremembe je zaostriti varovanje ekosistemov in zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi onesnaževanja iz velikih industrijskih naprav, zlasti znotraj tega spodbuditi korenit kmetijsko industrijski prehod na ničelno onesnaževanje z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Konkretno bo sprememba direktive izboljšala področje preprečevanja oziroma zmanjševanja emisij onesnaževal, ki jih povzročajo kmetijsko industrijske naprave, pri viru, civilni družbi bo zagotovila dostop do informacij, udeležbe pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v postopkih izdaje dovoljenj. Slovenija generalno pozdravlja spremembe in predloge dopolnitev direktive in podpira večino predlaganih sprememb, ob tem pa izpostavljamo zaskrbljenost zaradi povečanega administrativnega bremena, ki bi ga prenesla ta vključitev velikega števila dodatnih kmetijskih naprav, zlasti farm govedi, prašičev in perutnine v okvir IED direktive, saj bodo zaradi občutnega znižanja pragov morale številne pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Pri obravnavi tega predloga gre šele za začetno fazo, zato si bomo v nadaljevanju v nadaljnjih pogajanjih prizadevali, da bodo ukrepi, ki jih predvideva direktiva, da bodo čim bolj sorazmerni.

Glede uredbe eco design bi povedal, da na nacionalni ravni je ta uredba v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, obravnavana pa je že bila v okviru Sveta EU za konkurenčnost. Ministri za okolje, pa ne glede na to, zaradi pomena, ki ga ima ta uredba za doseganje ciljev krožnega gospodarstva in zmanjšanja odpadkov, je tudi ministrom za okolje podana možnost političnih usmeritev glede okoljskih vidikov. Zdaj glede same uredbe, posamične zahteve za proizvode bodo opredeljene v naknadnih, se pravi delegiranih aktih Evropske komisije, samo uredbo kot tako pa Slovenija podpira, zaradi njenih pomembnih ciljev.

Z vidika obeh konferenc torej mednarodnih nastopov bi prvo se osredotočil na podnebna pogajanja. Torej tukaj gre za pripravo na novi Kop v Šarm Šejku novembra. Generalno gledano sklepi so v veliki večini že usklajeni je pa še par odprtih točk. Uvodoma izražajo veliko zaskrbljenost glede čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov in tudi, zaradi nezadostnega dosedanjega ukrepanja ali napovedi tako z vidika prilagajanja kot tudi pomembno z vidika zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Je pa ta konferenca… Prvič, je Kop na afriških tleh tudi imenuje se nekako afriška konferenca, zato so visoko na dnevnem redu točke, ki so blizu državam v razvoju. Tukaj gre za prilagajanje podnebnim spremembam, vprašanje izgub in škod in financiranja podnebnih ukrepov v teh državah. Slovenija si prizadeva za uspeh na Kopu 27 s sklepi, ki predstavljajo izhodišča, smo generalno gledano zadovoljni.

Z vidika konference o biotski raznovrstnosti, ki bo pa decembra v Montrealu. Bi pa povedal, da gre tudi za zelo, zelo pomembno konferenco, ki je namenjena sprejetju ambicioznih in kjer je to mogoče merljivih dolgoročnih ciljev do leta 2050 s področja biotske raznovrstnosti, ki jih morajo spremljati tudi akcijski ukrepi do 2030. Tudi vizavi te konference se pojavlja vprašanje financiranja ukrepov in tudi pomoč pri financiranju ukrepov v državah v razvoju. Slovenija je tudi do te konference naklonjena in podpira cilj 30x30, kar bi pomenilo zavarovano 30 % kopnega in 30 % morskega okolja do leta 2030 na globalni ravni.

Z vidika točke razno bi povedal, da ta točka razno, ki jo predlaga Slovenija, je namenjena temu, da se odpre razprava o bolj usklajenem in celovitem pristopu na EU ravni vizavi suš. Mi smo pri pripravi te točke sodelovali z Evropsko komisijo in Evropsko agencijo za okolje. Računamo, da bodo države podale podporo temu in da bo iz razprave morda prišel kakšen koristen predlog za nadaljnjo. Je pa to žal eno področje, kjer se podnebne spremembe kažejo v praksi in verjetno je je vsakršno nadaljnje ukrepanje za to, da se izboljša odziv na suše zelo, zelo dobrodošel.