Še enkrat hvala, spoštovani.

Predlog direktive je prišel v okviru tako imenovanega Repower EU paketa, ki ga je komisija objavila kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino in je seveda s tem paketom okrepila zavedanje po pomembnosti energetske neodvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvor. Prenova torej teh treh direktiv, ena direktiva posega kar v tri, predstavlja del prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvora ter pospešitev zelenega prehoda. Kot sem omenila, ta direktiva posega v tri direktive in če mi dovolite, da predstavim kaj so ključne spremembe po treh direktivah.

Skratka prvo, kjer so tudi spremembe najobsežnejše je sprememba, predlagana sprememba direktive 2018/2001 EU o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in ta predlog nove direktive predvideva predvsem v prvi vrsti zvišanje cilja do leta 2030 na ravni EU iz 40 % na 45 %, kar seveda zdaj v tej fazi nadgrajuje cilj, ki je bil že dogovorjen v okviru splošnega pristopa junija letos, takrat se je svet že dogovoril o dvigu, povečanju deleža na40 %. Slovenija to podpira in hkrati seveda pa dodaja oziroma opozarja, da morajo ob delitvi bremena oziroma ob presoji prispevkov posameznih držav članic biti upoštevane vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na uvajanje obnovljivih virov energije v posamezni državi članici, to je v primeru Slovenije predvsem visok delež zaščitenih območij pod Naturo 2000 in raba energije v prometu, kjer imamo pa tudi najvišji delež, daleč najvišji. Druga pomembna novost, ki jo ta direktiva prinaša, je obveznost držav članic, da sprejmejo načrt za določitev tako imenovanih / nerazumljivo/ oziroma namenskih območij, ki so še posebej primerna za postavitev naprav za proizvodnjo obnovljive energije in tudi to Slovenija to spremembo, to novost, Slovenija podpira. Tretji tak element, ki bi ga izpostavila je, da direktiva prinaša razširitev področja uporabe postopka izdaje dovoljenj, pri čemer se pojasnjuje nekako začetek postopka in zahteva hitrejše upravne in sodne postopke, ki so na voljo v okviru pritožbenih postopkov, skratka cel kup enih elementov, ki poenostavljajo pridobivanje dovoljenj, tudi to Slovenija podpira. In kot četrto bi omenila, da se direktiva širi nekako oziroma zahteva, da se zagotovi, da se poleg naprav za proizvodnjo tudi njihova priključitev in torej sama povezanost z omrežja ali hranilniki, ki so s temi napravami povezani, štejejo kot da so v prevladujočem javnem interesu za posebne namene in tudi to Slovenija podpira.

Druga direktiva, v katero ta predlog pomembneje posega je direktiva o energetski učinkovitosti stavb in novost, ki je na mizi je, da se zavezuje države članice, da zagotovijo, da so vse nove stavbe zasnovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo sončne energije, kar seveda Slovenija tudi podpira.

Tretja direktiva, v katero ta predlog posega, je pa direktiva o energetski učinkovitosti in tukaj Evropska komisija predlaga zvišanje cilja EU do 2030 dva glede energetske učinkovitosti iz 9 % na 13 %, gleda se referenčno leto 2020, tudi to Slovenija podpira, se povečuje ambicioznost in prispeva k zmanjšanju uvozne odvisnosti od fosilnih goriv.

Hvala.