Glede na navedeno in izzive, torej vseh kandidatov, bi upravičeno pričakovali, da bi vsi prejemniki zgoraj navedenega dopisa Ministrstva za notranje zadeve z dne 30. avgusta 2022 pozvali k enaki obravnavi in od ministrstva zahtevali pojasnilo oziroma informacijo o vseh kandidatih, ki so se priglasili k zbiranju podpisov podpori k predsedniški kandidaturi. Le tako bi onemogočili preglednost ter enako obravnavo vseh, ki so se odločili torej za kandidaturo s podporo volivk in volivcev ter za zbiranje podpisov podpore.

Iz vsebine pojasnila na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve dne 1. septembra 2022 in informacije objavljene na twittu dne 1. 9. 2022 je razvidno, da naj zahteva omenjene kandidatke dr. Nataši Pirc Musar, kam naj pošljejo podpisane obrazce, ne bi bila edina in da naj bi ministrstvo dopise poslalo še za dve kandidatki. Pri tem pa poudarjamo, dobro poslušajte, da je bilo to pojasnilo podano po številnih opozorilih, torej v tistem času, ko smo Ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo kasneje za zunanje zadeve dobili s prsti v marmeladi. Ko je ta zadeva prišla v javnost, ko so se na to odzvali, lahko bi rekel, vsi ali pa večinoma vseh kandidatov ali pa vseh, ki so želeli tekmovati v tej bitki za predsedniško kandidaturo in da so vsi ti opozorili na nezakonito in ustavno sporno zlorabo javnih oziroma državnih institucij zgolj v prid eni kandidatki, ki je zbirala podpise podpore predsedniški kandidaturi in s tem na diskriminatornost. Zanimivo je, da pri tem pa ni javno objavljenega podatka, podobno kot pri Nataši Pirc Musar, za katero kandidatko torej naj bi šlo.

V teoriji, v terminologiji prava, v terminologiji ustavnega prava in pa volilnega prava govorimo torej o zdrsu, o kateri govorijo, da tuji strokovnjaki, gre za / nerazumljivo/, gre za zlorabo državnih institucij, državne infrastrukture v volilnih opravilih. Gre za eno največjih zlorab in ravno ta zloraba je v Združenih državah Amerike, od kod je bil odpoklican gospod karierni diplomat Kajzer? Ena najhujših zlorab, največkrat meče na tudi slabo luč ali pa celo, lahko bi rekel, sproži celo vrsto sodnih procesov, ko gre za vprašanje legitimnosti volitev. Torej, tu je ključ vsega tega, to je ključ teorije in ključ, ki se dogaja v mnogih, predvsem pri tistih, ki spremljajo volitve, ki so opazovalci volitev, predvsem v državah, lahko bi rekel, Bližnjega vzhoda, največkrat pa gre za afriške države, v takih pravilih.

Torej dodatno sukcesivno opozorilo na zgoraj navedeno(?) sporno dejanje, torej naj bi z ministrstva posredovali še več navodil za zbiranje podpisov za posamezne kandidate. Seveda po vsem tem, ko je ta zadeva prišla v javnost, ko so se na to, lahko bi rekel, odzvali vsi, vsa pravna stroka in večina kandidatov, lahko bi rekel tudi tri četrtine tistih kandidatov, ki po nazorskem prepričanju predvsem prihajajo s strani tranzicijske levice, ne s strani, lahko bi rekel, Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije ali kakršnihkoli drugih kandidatov.

Torej, po mnenju podpisnikov interpelacije in o delu odgovornosti ministrice za zunanje zadeve navedeno še dodatno utrjuje kršitev nepristranskosti do ostalih kandidatov, do ostalih kandidatov, ki so za to možnost niso vedeli, kar diskriminatornost ravnanja samo še utrjuje. Iz medijev smo opozorilo na sporno ravnanje, izvedeli, da so poziv sledili tudi na ministrstvu, kasneje seveda tudi za zunanje zadeve, ki je z elektronskim sporočilom, depešo, ki ni imela oznake, da gre za kakršnokoli diplomatsko komuniciranje, ni določala, kdo je lahko z njo seznanjen, zaprosilo vsa diplomatska konzularna predstavništva, naj na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega lahko volivci pošiljajo dopise za kandidaturo dr. Nataše Pirc Musar za predsedniško kandidatko.

S tem je po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije prišlo do zlorabe mreže diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev za podporo dr. Nataši Pirc Musar kot kandidatki za volitve predsednika Republike Slovenije, s čimer je ustvarjena ponovno neenakost pred zakonom, torej tudi preko zlorabe zunanjega ministrstva. Pri predmetni vsebini elektronskega sporočila, depeši Ministrstva za zunanje zadeve, ki je vezana bila seveda na primarni dopis Ministrstva za notranje zadeve, zdaj dne 30. avgusta, z naslovom zadeve, posredovanje naslova Ministrstvo za zunanje zadeve, konzularni sektor, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, torej Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje. Zahtevku volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar gre za vsebino, ki je javna in nima narave, ne depeše in ne tajnosti, tudi sama narava njene vsebine ni takšna, da bi bila stopnjevana, niti da bi bila utemeljena njena stopnjevanost.

Po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije o delu in odgovornosti Ministrstva za zunanje zadeve, gospe Tanje Fajon, je šlo pri naročilu konzularnega sektorja MZZ za zlorabo depešnega sistema v korist ponovno ene kandidatke. Vsebina dopisa, ki je za eno kandidatko, ki je zbirala podpise, obrazce podpore v svoji kandidaturi postavila torej v privilegiran položaj, je bila že večkrat objavljena. Kot taka tudi sama narava sporočila ni bila takšna, da bi bilo utemeljeno stopnjevano stopnjo tajnost. Še več, takšno sporočilo predstavlja informacijo javnega značaja. Zato gre z dopisom ministra za notranje zadeve, dne 30. avgusta in posledično pri vpisovanju predmetnega elektronskega sporočila, za kršitev četrtega odstavka 153. člena Ustave Republike Slovenije, gre za kršitev Ustave, ki ureja usklajenost pravnih aktov, posamezni akti, citiram četrti odstavek 153. člena: »Posamezni akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.«

Ministrstvo za notranje zadeve, ki je ta postopek začelo, tega predpisa ni imelo. Edini izgovor je, ja, to smo že počeli v preteklosti. V katerih primerih so pa to počeli? Pri zbiranju podpisov za referendum. A je zbiranje podpisov za referendum enako torej predsedniški tekmi, kjer za volitve ad personam, kjer se odločamo na podlagi neke osebnosti, na podlagi vseh podatkov ali pa vseh informacij, ki jih imamo na neki osebnosti, kako bo kreirala našo usodo v prihodnosti.

Torej to in na takšen odgovor smo dobili tudi s strani, torej odgovor na interpelacijo tudi s strani Ministrstva za zunanje zadeve. Gre za argumentacijo, ki, kot pravimo, argumentacijo iz petnih žil, gre za argument, ki to ni, gre za argument, kjer argumentirate ali pa prilagajate hruške in jabolka v isto košaro, gre za nekaj, kar imajo študenti prava v prvem letniku, vsaj v, pri pravu znanstva, predmetu pravo znanstva. Gre za nekaj, kar padeš za takšno interpretacijo prava, ko primerjaš nekaj, kar se ne da primerjati. Podpisniki predmetne interpelacije dela odgovornosti, torej minister za zunanje zadeve menil, da je pri tem, ko je Vlada Republike Slovenije v četrtek, 15. septembra, 2022 sprejela predlog o odpoklicu veleposlanika Združenih držav Amerike gospoda Toneta Kajzerja zaradi kršitve Zakona o zunanjih zadevah, domnevno zaradi zlorabe zaupnega depešnega sistema ministra za zunanje zadeve, za nedopustno zlorabo državnih oziroma javnih institucij v politične namene in za kršitev Zakona o zunanjih zadevah, ker predsednik Republike Slovenije z namero Vlade za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen, kot to določa 17. člen Zakona o zunanjih zadevah. Ministrica za zunanje zadeve gospa Tanja Fajon je s tem, ko se ni posvetovala odpoklicu s predsednikom Republike Slovenije neposredno kršila Zakon o zunanjih zadevah. Kasneje tekom današnje razprave teh 13 ur bomo pa šli pogledati Zakon o zunanjih zadevah, pogledali si bomo torej tudi Zakon o tajnih podatkih, kdo ima dostop do tajnih podatkov in predvsem tudi kdo lahko in kdo je lahko dobi informacije, zaupne informacij tudi kar se tiče kreiranja zunanje politike te države. Tudi to je pomembno, ker vidimo, da so ti pojmi v zadnjih letih v Državnem zboru, tudi v diskusiji Državnega zbora in tudi v zunanji diskusiji popolnoma, lahko bi rekel, šli na stran in popolnoma so, lahko bi rekel, po eni strani zlorabljeni ali pa tudi spregledani. Naj povem, da je predsednik republike dne 20. septembra 2022 res podpisal ukaz o odpoklicu veleposlanika Republike Slovenije v Združenih državah Amerike in sledil predlogu Ministrstva za zunanje zadeve in Vlade Republike Slovenije. Ob tem je izrazil nezadovoljstvo, ker z namero Vlade Republike Slovenije za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen, kot to določa 17. člen zakona o zunanjih zadevah, zavzel se je, da bi bil postopek odpoklica veleposlanika enak postopku imenovanja. Tukaj pa gre, glejte, spoštovani kolegi in kolegice, lahko bi rekel za enkratno dejanje, še v življenju te države se ni nikoli zgodilo, kasneje bom navedel nekaj odpoklicev, nekaj primerov odpoklicev, zaradi česa so bili veleposlaniki odpoklicani, da bi predsednik države se vmešal in javno na mediju, na Twitter mediju to objavo in to predsednik države, ki je bil pred tem nadrejen v stranki gospe Tanje Fajon, ki je danes ministrica za zunanje zadeve. Predsednik države, ki želi po svoji karieri nadaljevati svojo politično delo v stranki, iz katere izhaja gospa Tanja Fajon. Ne gre za neko razklanost v okviru strank tranzicijske levice, ampak gre za isto stranko, iz katere izhaja predsednik države in v katero se predsednik države želi vrniti. In predsednik države se ni odzval enkrat, odzval se je dvakrat na Twitterju, kasneje pa še dopolnil, zakaj je podpisal ta odpoklic, na katerega je vezan, zaradi sramote te države, zaradi tega, ker bi se ta razklanost slovenske politike, predvsem zdaj razklanost znotraj tranzicijske levice, poznala tudi napram tretjim državam, predvsem pa napram najmočnejši in najbolj vplivni državi na svetu, to so Združene države Amerike. To je bistvo pisanja in to je enkratno dejanje predsednika države. Nikoli se to ni zgodilo z zgodovino te države, nikoli. Sedaj bom navedel nekaj odpoklicev, zato, da se boste tisti, ki ste morda prvič tukaj v parlamentu ali pa ki ste gosti v tem parlamentu, lahko videli zaradi česa so bili veleposlaniki odpoklicani. V letu 2014 prva dva odpoklica sta torej v mandatu gospoda Boruta Pahorja. V letu 2014 je bil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in je le-ta torej odpoklical veleposlanika v Avstraliji, gospoda Balažiča. O tem je prav tako govoril z Borutom Pahorjem, ki bo potrdil, da se z odločitvijo strinja. Kakšen je bil razlog za odpoklic? Veleposlanik namreč ni poročal o vseh stikih z Nikolasom Omanom, kar je pozneje potrdilo tudi dokazano fotografsko gradivo, celo veleposlaništvo ga je vabilo na nekatere dogodke, Pojasnil je, da še ni več objektivnih razlogov za opravljanje zaupnih nalog. Zaupal mu je in verjel, na to se je izkazalo, da ni govoril resnice, torej da je lagal, zavajal, zato ne uživa več mojega zaupanja. Zdaj naj povem, da je gospod Oman bil tudi človek, ki je dejansko sedel in se družil, torej veleposlanik se je družil, to je tudi z obsojenim pedofilom, ki so ga takrat v tistem času iskali v več državah. Zdaj za odpoklic se odločil tudi zaradi številnih protestov slovenskih organizacij in izseljencev v Avstraliji, ki niso hotele več sodelovati torej z veleposlanikom, zaradi tega je bil recimo eden izmed veleposlanikov, če verjamemo temu, odpoklican. ve Balažič tudi ni bil karierni diplomat, torej bil je iz kvote političnih funkcij imenovan na mesto torej veleposlanika v Avstraliji. Potem je sledilo letos veleposlanik, torej odpoklic veleposlanika v Ankari, gospoda Šelige, ki se je moral junija 2022 vrniti domov. Kot so potrdila takratna zunanje ministrstvo, je vlada določila predloge za njegovo predčasno razrešitev dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Turčiji in rezidentnih državah. Šeligu je bilo očitano slabo vodenje veleposlaništva, ponižujoč odnos do zaposlenih, nenamenska poraba denarja, izkoriščanje položaja za udejanjanje zasebnega interesa in tako naprej. Kasneje, pred tem, še pred mandatom gospoda Boruta Pahorja je Vlada sredi marca 2010 sprejela predlog odpoklica Boruta Mahniča z veleposlaniškega položaja v Egiptu. Mediji so poročali, da na veleposlaništvu v Egiptu nenehno prihaja do trenj med zaposlenimi, ki jih Maksim ni mogel nekako umiriti, tako bi se naj tudi v tem času dve uslužbenki celo fizično obračunali med sabo. Ena od zaposlenih, ki ni bila neposredno vpletena v papir, pa je pristojnim organom v Ljubljani sporočila, da je njeno življenje celo ogroženo. Potem je celo zamolčal eno izmed svojih prometnih nesreč in tako naprej. Torej, spoštovani kolegice in kolegi, lahko nadaljujemo še z ostalimi odpoklici. Po moje ena izmed zanimivih odpoklicev je bila tudi prometna nesreča veleposlanice v Sarajevu, po moje najbolj nenavadna pa je odpoklic recimo veleposlanika Tita Turnška, ki je po hitrem rodu z veleposlaniškega mesta moral oditi zaradi tega, ker je njegova žena zaradi ljubosumnosti vdrla na kitajsko veleposlaništvo. Kot moški si lahko predstavljam, ampak vseeno, poglejte, tukaj gre za kreiranje zunanje politike, tukaj gre za nek vtis slovenske države, tukaj gre v pomembnih državah za veleposlanike, ki napram tem državam, v katerem Slovenija izkazuje svoj interes in katere ima konzularno predstavništvo, da ravnajo v skladu z etičnim kodeksom, ki ga veleposlaniki morajo poznati. Tokom današnjega nadaljevanja pa boste videli, zaradi kakšnih izgovorov je bil z mesta veleposlanika torej odpoklican gospod Tone Kajzer. Toliko o zgodovini odpoklicev.

Sedaj bi opozoril tudi, da je zaskrbljujoča številna vprašanja, ki odpirajo politično motivirano dimenzijo in zlorabo ministrstva v politične namene, predvsem ali je bil izveden postopek preiskava suma oziroma ugotavljanja odgovornosti kršitev, morebitne zlorabe z dokumenti ministrstva, ki jih uporablja v komunikaciji med uslužbenci po mreži, ki obsega okoli šestdeset diplomatsko-konzularnih predstavništev, kakšni so dokazni standardi, dokazni postopek z dokazano oceno v celoti, okoliščine in tako naprej. Očitno se je želelo z odpoklicem veleposlanika pohiteti. Velja torej za odličnega kariernega diplomata z bogatimi izkušnjami. Slovenija bo morala Združene države Amerike tudi dobiti agreement. Kako naj bo s tem tudi upoštevan veljavni 17.a člen Zakona o zunanjih zadevah? Neposredno je bil kršen torej njen predhodni 17. člen Zakona o zunanjih zadevah, ker predsednik republike ni podpisal izjave o seznanitvi niti niso o tem potekala ustrezna posvetovanja kot to določa torej 17. člen Zakona o zunanjih zadevah. Obenem je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika gospoda Toneta Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj kršitev predpisa ni imela neposrednega škodljivega vpliva za slovenske zunanjepolitične interese kot sem jih navedel pred tem v kronologiji v zgodovini vseh veleposlanikov, ki so bili odpoklicani. Pri vseh teh je bila rdeča nit vseh teh odpoklicev, da je šlo za neposreden škodljiv vpliv na slovenske zunanje politične interese in s tem se je strinjal predsednik države. Zunanji minister, predsednik vlade in kdo še kreira zunanjo politiko, poslanci Državnega zbora, predvsem pa poslanci, ki sodelujejo v Odboru za zunanjo politiko, niti enkrat, noben se ne spomnim, da bi kakršen dal kakršenkoli ugovor ali kakršnokoli obširno razpravo na to temo, da se s tem ne strinja. Država načeloma lahko šefa lastne diplomatsko-konzularne misije ali katerega drugega člana osebne misije kadarkoli odpokliče. Spoštovani, odpoklic ne sme biti arbitraren ali v nasprotju s kriteriji in proceduro kot je določeno v zakonih države pošiljateljice, vendar šef misije in osebe v tujini izvaja zunanjo politiko države in lastno državo predstavlja, zato mora biti odpoklic, premestitev v notranjo službo državi, v ministrstva, nekako drugo diplomatsko mesto najbolj merodajen interes države. To je tudi teorija, o katerem govori profesor dr. Ernest Petrič, po vsej verjetnosti eden najbolj znanih, najbolj svetovnih slovenskih diplomatov. Diplomatov z največjimi izkušnjami, nenazadnje tudi profesor mednarodnega prava, nenazadnje tudi mentor ali pa avtor, mentor diplomske naloge našega predsednika države.

Torej, spoštovani kolegice in kolegi, da nekako zaključim. V današnjem dnevu torej se bomo pogovarjali o slovenski demokraciji. Odgovornost ministra za zunanje zadeve glede torej na navedena dejstva, subjektivna in objektivna v skladu s 114. členom Ustave Republike Slovenije, vsaka ministrica in vsak minister torej odgovoren za delo svojega ministrstva, subjektivna odgovornost se nanaša na pristojnosti in naloge, ki jih izvršuje kot ministrica in je odvisna torej od njene konkretne odločitve, da nekaj stori ali pa to dolžno ravnanje opusti.

Na osnovi torej vseh predstavljenih dejstev vlagatelji interpelacije menimo, da je pri ministru za zunanje zadeve gospe Tanji Fajon podana odgovornost zaradi zlorabe diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije za selektivno zbiranje podpisov podpore volivk in volivcev, s čimer je ustvarjanje neenakost pred zakonom ter kršitev 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, ker se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na tem področju.

Izhajajoč iz zgodnjih razlogov in dejstev vlagatelji interpelacije predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, da po opravljeni razpravi torej izreče nezaupnico gospe Tanji Fajon in jo s tem razreši s funkcije ministrice za zunanje zadeve.

Najlepša hvala.