Spoštovana predsednica, spoštovana ministrica za zunanje zadeve, spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani ostali ministri, državni sekretarji.

Dovolite mi, da na začetku teh trideset minut, ko imam, dodam dodatno obrazložitev o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za zunanje zadeve gospe Tanje Fajon. Vsem gostom tukaj v veliki dvorani Državnega zbora pa želim predvsem povedati, o čem se bomo danes pogovarjali. Pogovarjali se bomo o svobodi, kaj je to resnična svoboda, kaj je svoboda duha, pogovarjali se bomo o ustavni demokraciji, kdo jo kreira, pogovarjali se bomo, kdo kreira zunanjo politiko, pogovarjali se bomo o Zakonu o tajnih podatkih, kdo ima dostop tudi brez dovoljenja do Zakona o tajnih podatkih, pogovarjali se bomo o bistvu naše demokracije, pogovarjali se bomo o volilnem procesu, ki je osnovni input slovenske demokracije in tudi vseh ostalih demokracij v tistem, ko se lahko seznanite z vsemi podatki vseh, ki delujejo v tem volilnem procesu v tistem obdobju ali pa v času in s podatki se lahko pravilno odločite v volilnih opravilih in določite po vsej verjetnosti res izbranca ljudstva vsega tega, kar si ljudje želijo in kar premore Slovenija, govorimo o meritokraciji v demokraciji, ne govorimo o osebni meritokraciji, ampak o meritokraciji v ne samo približkov demokracije, ampak tiste demokracije, ki smo si jo zaželeli z ustavno temeljno listino o rojstvu te naše države, tudi zakaj je profesor Jambrek, eden izmed avtorjev ustave, posebej poudaril, da moramo govoriti, da ima Slovenija ustavno demokracijo in ne kakršnokoli demokracijo. Ravno to je bistvo tudi današnje interpelacije in bistvo vseh tistih mladih, ki se boste kdajkoli odločili, da boste kandidirali za kakšno funkcijo v tej državi. To je bistvo današnje interpelacije. In v tej interpelaciji, v številnih argumentih boste lahko morda zaznali, kako krhka je naša demokracija, kako je lahko, bi rekel, ugrabljena s strani tranzicijske levice ves čas delovanja slovenske države, zakaj Slovenija v bistvu ne more postati Švica, zakaj smo še vedno na stran poti in zakaj, lahko bi rekel, tisti, ki so zmagovalci slovenske izkrivljene tranzicije, ki so ukradli družbeno, nekdanje družbeno premoženje in so svoje politične privilegije konvertirali v državno nasledstvo, torej tudi v dedno nasledstvo, zakaj taki lahko danes postanejo celo v tej državi predsedniki države. To je temelj in to je osnova za te volitve in meče, lahko bi rekel, tudi slabo luč na vse preostale volitve. Izvedeli boste morda tudi ali pa si boste lahko predstavljali, zakaj dr. Jože Pučnik, oče te slovenske države, ni mogel nikoli postati predsednik. Vse to boste lahko izvedeli z današnjo interpelacijo. Po vseh podatkih, po vseh izjavah seveda trenutne koalicije zelo vehementno govorijo, da so zmagovalci, da s to interpelacijo ne bomo dosegli ničesar, da imajo veliko večino v tem Državnem zboru. Imeli so jo večkrat pod večimi strankami, pod večimi imeni, priimki, pod večimi raznimi skupinami, gibanji in vse ostalo, vedno so propadli, vedno so razočarali volivce, vedno so v Sloveniji, Slovenijo videli samo v svoji denarnici. Danes pa govorimo o tej interpelaciji tisti, ki smo Slovenijo branili s svojimi življenji leta 1991, ki smo jo imeli v svojem srcu in ne v svojih denarnicah. Tudi to je bistvo te interpelacije in tudi o tej odgovornosti do volivcev, do slovenske demokracije in do prebojnega momenta, v katerem je deloval tudi naš veleposlanik v Združenih državah Amerike. Gre za kariernega diplomata, gospod Tone Kajzer. Tudi ta je bil eden izmed ljudi, ki so zaradi drugačnega razmišljanja, zaradi tega ker je opozarjal na napake, na stranpoti, bil zaradi tega sankcioniran. To je oblika svobode, ki se prodaja pod nesvobodo v Republiki Sloveniji.

Torej, naj povem v 1. točki bistvo interpelacije. Odgovornost zaradi zlorabe predvsem v prvi fazi diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije, predvsem zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev, za podporo kandidatki, za volitve predsednika republike, s čimer je bila ustvarjena neenakost pred zakonom, ter kršitve 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, kjer se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar je imelo za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki so imele za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na področju zunanjih zadev. Na podlagi 118. člena Ustave Republike Slovenije ter 253. člena Poslovnika Državnega zbora, podpisane poslanci in poslanke predlagam, da Državni zbor Republike Slovenije danes po končani razpravi o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za zunanje zadeve sprejme torej naslednji sklep. Obrazložitev tega sklepa se glasi: Odgovornost zaradi zlorabe diplomatskih konzularnih predstavništev Republike Slovenije, predvsem zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev za podporo kandidatki za volitve predsednika Republike Slovenije, s čimer je ustvarjena neenakost pred zakonom ter kršitve torej 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, ki se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na področju zunanjih zadev. Ministrica za zunanje zadeve, gospa Tanja Fajon, je ob imenovanju pred Državnim zbor Republike Slovenije 1. junija 2022, kot cela vrsta ministrov prisegala, da bo spoštovala ustavni red, in da bo ravnala po svoji vesti, in da bo z vsemi svojimi močmi torej delovala v blaginjo Slovenije.

Sedaj pa naj še obrazložim kar nekaj dejstev, ki so narekovali vložitev te interpelacije. Torej, začelo se je z Ministrstvom za notranje zadeve, Direktoratom za upravne enote in zadeve, ki je 30. avgusta 2022 poslalo dopis z naslovom Zadeve, posredovanje naslova za prejemanje obrazcev podpore dr. Nataši Pirc Musar Državnemu zboru, vsem upravnim enotam v Republiki Sloveniji, Ministrstvu za zunanje zadeve, konzularnemu sektorju, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za pravosodje, za zdravje, za izobraževanje, zahtevkom torej volilnega štaba dr. Nataši Pirc Musar, ki je eni kandidatki, ki je zbirala podpise, obrazce podpore svoji kandidaturi postavilo v privilegiran položaj. To predstavlja po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije kršitev načela enakosti pred zakonom ter zlorabo volilnih opravil. Bistveno je, da bi moralo po spoštovanju načela enakosti pred zakonom in zaradi varovanja enakosti na področju volilne pravice, ministrstvo posredovati naslovnikom dopisa ministrstva naslove vseh kandidatov istočasno ob začetku zbiranja podpisov podpor, ali pa bi se moralo takšnega dejanja torej vzdržati. Po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije ni v nobenem primeru dopustno s strani ministrstva kar posredovati vloge volilnega štaba samo za eno kandidatko uradnim institucijam, saj gre za očitno favoriziranje te kandidatke. Izgovarjanje na željo volilnega štaba navedene kandidatke je povsem brezpredmetno. Pošiljanje naslova za pošiljanje obrazcev zgolj enega kandidata posebej, ostale kandidate dejansko postavlja v neenakopraven položaj, kar je zakonsko sporno in ker gre za uresničevanje ustavne volilne pravice, tudi očitno ustavno sporno. Na to je v odprtem pismu predsedniku Republike Slovenije, gospodu Borut Pahor opozoril tudi dolgoletni minister, veleposlanik Republike Slovenije, nenazadnje tudi profesor prava in mednarodnih odnosov, dr. Dimitrij Rupel, da notranja, nato pa še zunaj ministrstva sta ravnali v nasprotju z Ustavo in zakoni Republike Slovenije v četrtem odstavku za vse, ki študirate pravo, 153. člena slovenske Ustave, lahko preberemo. Posamezni akti in dejanja državnih organov morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Pristojno ministrstvo je dolžno skrbeti za ustavnost in zakonitost volilnih postopkov in v teh postopkih spoštovati načelo enakosti in varovati enakost na področju volilne pravice. Menimo, da je šlo pri tem za očitno in nesporno zlorabo javnih funkcij v politične namene. Po javni objavi zgolj navedenega dopisa ministrstva, pristojnega za notranje zadeve so v začetku septembra sledili številni očitki. Da Ministrstvo za volilni štab dr. Nataši Pirc Musar in z njo dela nedopustno kampanjo, jo postavlja v privilegiran položaj. Naj povem, prvo se je s kritiko najavila dr. Nina Krajnik, ki je zbirala podpise svoji kandidaturi, skupaj, torej s soavtorjem Ustave dr. Petrom Jambrekom, sta na novinarski konferenci poudarila, da gre za protiustavno in nezakonito izrabo državnih institucij zgolj v prid dr. Nataši Pirc Musar. Temu stališču dr. Petra Jambrka je sledil tudi dr. Rajko Pirnat, profesor dr. Rajko Pirnat z datumom 2. septembra 2022. Med drugim so se o kritiki diskriminatornosti oglasili tudi v stranki Resnica in zahtevajo, da se v upravnih enotah in nekaterih zavodih objavi naslovi za oddajo podpore tudi za njihovo kandidatko.

Nadaljujem. Odzval se je tudi Ivo Vajgl, torej, nekdanji zunanji minister, ki je prav tako v tem času še zbiral podpise volivcev za predsedniško kandidaturo. Omenil je, da gre za nenavadno početje v predvolilni kampanji, v kateri bi morali imeti vsi kandidati zagotovljene enake možnosti in bi morali biti enako obveščeni. Po njegovi oceni je bil namen pobude volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar, da bi imela v postopku prednost pred drugimi kandidati, kar je moralno sporno početje. Kot nekdanji dolgoletni diplomat in zunanji minister se ne spomnim, da bi zahteva o objavi naslova kandidata kadarkoli prišla na diplomatsko predstavništvo. Govorimo o ministru za zunanje zadeve, dolgoletnemu diplomatu, ki je bil vedno delegiran na te funkcije s strani tranzicijske levice. V volilnem štabu dr. Vladimirja Prebiliča so za medije N1 povedali, da jih je poslan dopis ministrstva za notranje zadeve negativno presenetil. Od ministrstva bi pričakovali, da v luči transparentnosti enake obravnave naroči vsem upravnim enotam, pristojnim ministrstvom, da vse kandidate obravnavajo enako in torej objavijo naslove vseh. Takšna neenaka obravnava ene kandidatke pa se nam zdi nenavadna so dejali v njegovem štabu. Lahko bi rekli popolnoma, lahko bi rekli večina kandidatov, ki je vsaj na začetku začela zbirati podpise, torej, in tekmovala v tekmi. Edini kandidat, ki se ni odzval, ki je v tem času, lahko bi rekel v treh dneh zbral podpise, je bil dr. Anže Logar kot samostojni kandidat in ki je zbral v treh dneh… / smeh v dvorani/