Hvala za besedo.

Rešitev ne bi ponovno izpostavljal, bi se zgolj osredotočil na mnenje Vlade v tistem delu kjer se opredeljujemo, se pravi, do te pobude rešitev.

Prva zadeva, ki se tiče glede predlaganega načina usklajevanja smo mnenja, da je ta neprimeren, pa tudi neskladen z običajnimi načini, alternativnimi načini usklajevanja in kot tak predstavlja potem lahko neutemeljeno zvišanje zneskov teh olajšav.

Kot drugo, glede povišanja zneskov teh olajšav s katerimi naj bi po predlogu zakona povečali razpoložljivi dohodek slovenskih družin je treba poudariti, da ta ne vpliva na družine, ki naj bi jim v tej zahtevni situaciji najhitreje in najintenzivneje priskočili na pomoč. To govorim tudi v duhu usmeritev Vlade, da je treba ukrepe oblikovati ciljano, smiselno odmerjeno in potem tudi spremljati kakšni so ti učinki, tudi zaradi tega, da upravičimo, da tista sredstva, ki so javna, so uporabljena na najbolj možen, se pravi na najboljši možni način. Tako, da sprememba višine olajšave za vzdrževane družinske člane bi imela največji vpliv oziroma bi razbremenila predvsem družine v najvišjih dohodkovnih oziroma davčnih razredih, ki pa primerljivo lažje prenašajo povečana finančna bremena in katerih socialna varnost zaradi splošne draginje v tem trenutku ni tako ogrožena. Se pravi, ne govorimo na dolgi rok, ampak v tem trenutku in z vidika postavljanja prioritet.

Kot primer naj navedem, da zavezanci, ki prejemajo minimalno plačo in uveljavljajo olajšavo na primer za dva otroka, dodatno zvišanje olajšave ne bi prineslo nikakršnega dviga razpoložljivega dohodka in s predlogom, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev, se torej davčne razbremenitve ne usmerjajo na zavezance z najnižjimi dohodki in s tem na reševanje njihovih stisk. Zaradi dviga cen vseh življenjskih potrebščin, energentov ter napovedi inflacije v prihodnosti je Vlada že sprejela, vendar bolj ciljno usmerjene in skrbno odmerjene ukrepe, ki se osredotočajo na to, da draginja ne bi premočno zarezala v razpoložljivi dohodek predvsem najranljivejših skupin prebivalstva in tako ogrozila njihove socialne varnosti. Vlada je že posegla po ukrepih, ki po našem mnenju bolje naslavljajo izzive, ki so pred nami. Uveden je bil draginjski dodatek za vse prejemnike otroškega dodatka, nadalje je bil zagotovljen tudi energetski dodatek za invalide ter prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki se za družine z več otroci izplačuje v višjem znesku, pri tem pa se od teh dodatkov ne plačuje dohodnine.

Dodatno naj še omenim, da se je pristopilo k regulaciji cen energentov za pogon in ogrevanje,: znižale oziroma omejile so se določene davčne obremenitve, tu naj izpostavim predvsem DDV na tiste energente, ki se uporabljajo za ogrevanje. Sočasno se predlaga tudi določene rešitve v okviru vladnega predloga zakona, ki je pa seveda še v postopku za dodatno razbremenitev aktivnih mladih, ki prejemajo dohodke iz dela z dodatno olajšavo, pa tudi povečana splošna olajšava za tiste, ki prejemajo nižje dohodke in jo lahko potem tudi uveljavljajo. S tovrstnimi ukrepi se zvišuje neto razpoložljivi dohodek družin, kar bi zagotovilo, da se zaradi višjih cen energentov ter splošne draginje v čim večji meri ohranita njihova socialna varnost in kupna moč. Tukaj so mišljene tako ranljive skupine, ki so bile omenjene, kot tudi nekateri splošni ukrepi, ko se pogovarjamo o regulaciji cen, pa tudi recimo o znižanju DDV, itn., ta vpliva v veliki meri tudi na srednji razred, če se tako pogovorno izrazim.

V zvezi z navedbami predlagateljev, da dohodninskim olajšavam za vzdrževane družinske člane grozi ukinitev, je treba tukaj posebej poudariti, da usmeritve za delo koalicije, ki izhaja iz programa za delo koalicije 2022-2026, ne predvidevajo ukinitve teh olajšav, temveč le preučitev možnosti nadomestitve dosedanjega sistema olajšav s pravičnejšim sistemom davčnega kredita. Se pa zavedamo, da gre za kompleksno področje, ga bo treba tako medresorsko predebatirati, nenazadnje tudi s socialnimi partnerji in tudi drugimi deležniki na tem področju, posebej na področju, lahko rečemo tako, družinske politike, kjer se ta potem preči tudi s socialno politiko v navezavi potem z davčno politiko, je tukaj izjemno veliko število ukrepov, vsi imajo neke določene cilje, vsi izmed teh ukrepov stanejo in je treba ugotoviti ali ti ukrepi dosegajo cilje, ali je smiselno imeti tako kompleksen sistem in v okviru tega opraviti tudi nek razmislek, kako naprej s temi olajšavami.

Na podlagi navedenega Vlada predlogu za razpis posvetovalnega referenduma nasprotuje.

Hvala.