Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, hvala tudi za to obrazložitev, kako poteka obravnava takšnega predloga za razpis posvetovalnega referenduma.

Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, lepo vas pozdravljam!

Čisto na kratko. Res je, kot ste povedali, gospa predsednica, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, bolj točno 184. člen, in v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi smo 6. oktobra 2022 poslanke in poslanci Nove Slovenije Državnemu zboru predlagali, podali predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah Zakona o dohodnini. Ta zakon, gre za Zakon o dohodnini, ki smo ga sami predlagali in smo želeli, da se državljanke in državljani oziroma volivke in volivci opredelijo do vprašanja, torej do referendumskega vprašanja, ki bi se glasilo: Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini (EPA 297-IX). Se pravi, vse je v skladu s Poslovnikom, vse je natančno v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, tudi referendumsko vprašanje.

Ne bom zdaj šel v podrobnosti kaj želimo oziroma kaj prinaša Predlog Zakona o dohodnini, ki smo ga predložili Državnemu zboru. Gre pa preprosto za naslednje. Glede na to, da smo v situaciji, ko nas vse skupaj, ne samo tiste, ki so na socialnem robu, ampak vse skupaj močno pestijo draginja, na eni strani hrana, energenti in tudi seveda drugi artikli in družinski proračuni so močno ogroženi, smo prišli do zaključka v poslanski skupini, da bi dohodninskim zavezancem - posebej je tu poudarek na družinah -torej, da bi družinam na nek način pomagali prebroditi to to draginjo, v kateri se nahajamo. In eden od takšnih instrumentov je gotovo Zakon o dohodnini oziroma bolj točno, povišanje zneska dohodninske olajšave za vzdrževane družinske člane. Olajšava za vzdrževane družinske člane v Zakonu o dohodnini predstavlja del družinske politike. O o čem pravzaprav govorimo? Če bi bil ta naš Zakon o dohodnini sprejet oziroma če bi predhodno državljanke in državljani nam sporočili na referendumu, na posvetovalnem referendumu, da naj Državni zbor ta zakon sprejme, potem bi to pomenilo, da bi tisti dohodninski zavezanec, ki ima povprečno plačo za vzdrževanega, recimo prvega otroka, na letni ravni dobil olajšavo 97 evrov. Gospe in gospodje, ali je 97 evrov na letni ravni za vzdrževanega otroka preveč? Za drugega otroka 100 oziroma za dva otroka 174 evrov na letni ravni in za tri otroke 233 evrov bi bil višji, bi bila višja neto plača - za to gre. Ali je to preveč glede na draginjo, s katero se soočamo vsak dan, ob tem, da ne vemo, kaj nas pravzaprav čaka še v prihodnosti? Tako je bil naš zakon dobronameren, zato smo tudi želeli, da o tem odločijo ljudje, da ljudje dajo signal zakonodajalcu, tudi zaradi tega, ker beremo v koalicijski pogodbi na strani 21 in 22, da namerava koalicija spremeniti Zakon o dohodnini, in sicer navajam: »Za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti bomo z učinkom od 1. 1. 2023 dalje razveljavili določbe letošnje novele Zakona o dohodnini, z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno veljavni višini,« zdaj pa pozor, »proučili bomo možnost nadomestitve sistema olajšav za vzdrževane družinske člane s pravičnejšim sistemom davčnega kredita. Proučili bomo uvedbo namenskih davčnih olajšav za mlajšo aktivno populacijo.« Se pravi, tu obstaja torej možnost oziroma se vidi neka napoved v koalicijski pogodbi, da namerava koalicija pravzaprav nadomestiti, torej ukiniti instrument sistema olajšav za vzdrževane družinske člane. Prav ta olajšava za olajšave za vzdrževane družinske člane je v Sloveniji zelo dobro sprejeta, in mi ocenjujemo, da bi to bilo narobe. In ravno preko tega posvetovalnega referenduma bi dobili, predvsem koalicija, zelo dober signal, kaj s to olajšavo za vzdrževane družinske člane narediti. Mi sami ocenjujemo, da ni racionalnih razlogov za to, da bi prepovedali ta posvetovalni referendum, razumemo pa večino v Državnem zboru in ni treba dolgo razmišljati kakšen bo rezultat glasovanja na seji Državnega zbora.

Hvala lepa.