Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim! Kot ste že povedali, sem Ingrid Mahnič, stanujem v Sečovljah, vendar večino časa živim v Dragonji, s kmetije Mahnič, kjer – da vam bo bolj jasna zadeva - življenje ob meji niti slučajno ni enostavno zaradi vseh možnih kolon in vsega ostalega. Moj tast je – da orišem zgodbo – z desnega brega Dragonje poročil ženo z levega brega Dragonje. Se pravi, na meji imamo mešane družine, sorodstvo z obeh strani meja, imamo tudi njive na obeh straneh meja in nam že sama meja povzroča težave, da ne govorim zdaj še o dodatnih težavah, ki jih je povzročila ta žilet žica oziroma v nadaljevanju panelna ograja. Naj povem, da smo Istrijani zelo složni v več pogledih. Živimo v kraju, kjer je pridelovati nekaj težko že zaradi samega podnebja in težke zemlje, in zaradi tega sodelujemo skupaj. No, in 9. december 2015, ko sta moja svak in svakinja praznovala 50. rojstni dan, je bil zame najbolj žalosten dan. Zakaj? Takrat je prišla Slovenska vojska, postavili so žilet žico med nas, Istrijane. Kako naj pogledam sorodniku v oči, kako naj pogledam prijatelju v oči, da je Slovenija postavila na to mejo žilet žico. V nadaljevanju je bilo seveda to delno spremenjeno, ne povsem, v panelne ograje, vendar jaz v tem ne vidim nobenega smisla. Zakaj ne? Ker tam še niti meja ni določena in praktično ta panelna ograja oziroma žilet žica ni postavljena po celem terenu, torej, nima smisla. In kot sem že iz tega poročila zdaj slišala, je tu toliko združb, ki pomagajo, ki niti ne vozijo migrantov čez reko, temveč jih vozijo po stranpoteh, da ta žica oziroma ta panelna ograja res ne služi nobeni stvari, samo razdružuje nas. Po televizijskih posnetkih smo videli, koliko živali je nastradalo, da ne govorimo o ljudeh. Pa tudi turizem. Na kmetiji imamo tudi turizem, in povem vam, da so nam deževale odpovedi, ker če se postavim v njihovo kožo, tudi z družino z otroki ne bi šla jest nekam, kjer je žičnata ograja; to pomeni, da je to nevarno območje in nikakor ne varno.

Drugi moj pomislek - poleg tega, da se je zgradil tako velik državni mejni prehod takrat, ko so kmetom pobrali njive in to zgradili, in zdaj to kmalu ne bo služilo nobeni stvari več - je ravno ta, zakaj zdaj vztrajate, da se neha to odmikanje, ko smo bili že vsi veseli, da bo končno vzpostavljeno normalno stanje, ko pa vendar vemo, da se schengen, če ne bo ravno 1. 1. 2023, schengen se premika na južno mejo, se pravi, na hrvaško, južno mejo, in tako tudi naša meja ne bo več schengenska. Tu moram pohvaliti tako večino domačinov kot tudi Policijo, da Policija, vsaj to, kar jaz poznam na naši meji, opravlja dobro delo. In tudi domačini zelo sodelujemo s Policijo, ker prijavljamo, ker večino migrantov prejmejo v vasi ali celo v sosednji vasi Sečovlje ali malo naprej, ker se vidi, da to pač niso prebivalci Slovenija.

No, moje osebno mnenje je, da je treba to reševati na nekem mednarodnem nivoju, se pravi, diplomatsko in nikakor ne z žico. In če mi dovolite, da sem malček nesramna. Glejte, okoli Ljubljane je bila včasih žica. Jaz vem, po podatkih, ki sem jih uspela pogledati v kakih dokumentarnih oddajah, koliko so ti ljudje trpeli. Ali si vi predstavljate, da imate okoli Ljubljane žico? Mislim, da ne. In tudi mi smo prebivalci Republike Slovenije in tudi mi ne želimo imeti na svoji meji ne žice ne panelov. Pa še to za zaključek: upam, da boste toliko fer in boste, ko boste odstranili te panele, namenili to kmetom, ki so jih tam gledali ob reki, da jih uporabijo za kako oporo za fižol ali za kaj pametnega, da ne bomo iz davkoplačevalskega denarja še tretjič plačevali nekaj, na primer, za odpad.

Hvala lepa.