Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci!

V Sloveniji pravni okvir za neodvisno, nepristransko in javno delovanje Centralne volilne komisije določajo Ustava Republike Slovenije kot najvišji pravni akt, Zakon o volitvah v Državni zbor in drugi zakoni ter predpisi s področja volilne zakonodaje. Zakon o volitvah v Državni zbor jasno določa tudi pristojnosti Državne volilne komisije kot neodvisnega organa, sestavo tega in imenovanje vse v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je postavila Videnška komisija v tako imenovanem kodeksu volilnih zadev. Državno volilno komisijo skladno z zakonom imenuje Državni zbor, sestavljajo pa jo predsednik in pet članov ter njihovi namestniki. Za predsednika in njegovega namestnika se imenujeta sodnika Vrhovnega sodišča. Dva člana in dva namestnika članov Državne volilne komisije se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov. Trije člani in njihovi namestniki pa po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank. Zakon sam določa tudi, da strokovne, administrativne in tehnične naloge za Državno volilno komisijo opravlja služba, ki jo vodi direktor, ki ga komisija imenuje. Na podlagi Zakona o volitvah v Državni zbor je bil sprejet tudi Poslovnik Državne volilne komisije, ki ureja samo poslovanje organa. Celotno 5. poglavje tega poslovnika pa je namenjeno zagotavljanju javnosti dela komisije. Glede nadzora nad delom volilnih komisij in nad volitvami Zakon o volitvah v Državni zbor ureja varstvo volilne pravice celo 12. poglavje, zaradi nepravilnosti v volilnih postopkih. V prvi vrsti je s tem določeno sodno varstvo. Zoper odločitev Volilne komisije, ki lahko denimo vpliva na potrditev poslanskih mandatov pa ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na Državni zbor. Dodaten nadzor nad izvedbo volitev je zagotovljen še znotraj volilnih komisij in samih volilnih odborov, kamor skladno z zakonodajo politične stranke imenujejo svoje kandidate. Pluralna sestava oziroma pluralnost kot taka za volilne odbore in volilne komisije je ena izmed ključnih varovalk, ki zagotavljajo zakonitost in poštenost izvedbe volitev. Tako pluralna sestava volilnih odborov odpravlja kakršenkoli dvom o legitimnosti načina izvedbe in izida glasovanja na posameznem volišču. Dodatno se tako zagotavlja še dodaten nadzor, saj predstavniki volilnih strank v volilnem odboru drug drugega medsebojno nadzorujejo pri sami izvedbi volitev. Politične stranke imajo na voljo različne vzvode, ki jih omogoča zakon, lahko imenujejo zaupnike, ki nadzirajo delo teh volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij, lahko imenujejo predstavnike, da nadzirajo delo teh komisij. Vse to povečuje legitimnost volitev in obenem zmanjšuje možnost kakršnihkoli nepravilnosti. Pri delu volilnih odborov in okrajnih volilnih komisij so lahko navzoči tudi zaupniki list kandidatov pa tudi različni opazovalci, denimo predstavniki domačih in tujih organizacij, ustanov, združenj in društev ter mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem volitev, varstvom človekovih pravic, integritete ali izobraževanja.

Glede odgovornosti predsednika in članov Državne volilne komisije Zakon o volitvah v Državni zbor določa pogoje pod katerimi je dopustna predčasna razrešitev s strani Državnega zbora. Med drugim recimo tudi, zaradi nevestnega opravljanja funkcije, ker pokriva 32. člen. 37. člen zakona določa, da se za postopek razrešitve direktorja službe Državne volilne komisije smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence in se nanašajo na generalne direktorje Direktoratov, razen določb, ki omogočajo razrešitev iz nekrivdnih razlogov. Poleg tega tudi 14. člen Poslovnika komisije določa pogoje, pod katerimi je lahko direktor predčasno razrešen, med drugim, če se pri svojem delu ne ravna po predpisih ali splošnih aktih Državne volilne komisije ali neutemeljeno ne izvršuje njihovih sklepov ali ravna celo v nasprotju z njimi oziroma s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzroči organu škodo ali celo, če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo oziroma bi lahko nastale motnje pri delovanju Državne volilne komisije.

Dodajam še, da kot izhaja iz poročila ameriškega State Departmenta o položaju človekovih pravic po svetu za lansko leto, torej za leto 2021, se volilni proces v Sloveniji ocenjuje kot odprt in svoboden. Dosedanji pregledi o opazovanju volitev s strani OVSE urada ODIHR, ki je urad OVSE-ja za demokratične institucije in človekove pravice, s sedežem v Varšavi in tudi letos pri obisku v Sloveniji so bili pri več deležnikih, pri več organih in so ugotovili, da je zaupanje v institucije, v DVK in ostale, vključene v volitve, visoko. Od avgusta sicer čakamo še na uradno poročilo, ampak to so njihove ugotovitve.

Tako da, ne glede na navedeno Vlada poudarja, da se je služba Državne volilne komisije po volitvah obrnila na pristojno ministrstvo, torej naše, posredovala svoje predloge za spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje zaradi nadaljnjega izboljšanja volilnih procesov kot takih in v skladu z navedenim bomo bo Vlada proučila predloge te službe, pripravila ustrezne zakonodajne rešitve, če se bo izkazalo, da so te potrebne.

In, za zaključek, da smo jasni, glede na vse navedeno, Vlada priporočil, ki so jih predlagali podpisniki zahteve ne podpira.

Hvala lepa.