Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da se je opravičila z današnjega odbora, seje odbora, dr. Vida Čadonič Špelič, imamo pa tudi pooblastilo za zamenjavo poslanca Andreja Hoivika nadomešča oziroma poslanec Andrej Hoivik nadomešča gospo Anjo Bah Žibert. To je zaenkrat to.

S sklicem ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z VZPOSTAVITVIJO POGOJEV ZA ZAKONITOST VOLITEV, ENOTNO UPORABO ZAKONODAJE, KI SE NANAŠA NA VOLILNE IN REFERENDUMSKE POSTOPKE ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI, INTEGRITETE, NEPRISTRANSKOSTI IN OBJEKTIVNOSTI DELA KOMISIJE TER POŠTENOSTJO IZVEDBE VOLITEV NA REFERENDUMU, ki ga je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, dne 29. 9., v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec.

Za obravnavo je bilo posredovano gradivo; zahteva Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, pojasnilo predsednika Državne volilne komisije in odziv direktorja službe Državne volilne komisije.

Rok za vlaganje amandmajev je do pričetka obravnave predloga priporočila na seji odbora. so sedaj sta bila vložena dva amandmaja Poslanske skupine SDS k naslovu in k prvi točki predloga priporočila. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili za obravnavano točko povabljeni predlagatelj oziroma skupina poslank in poslancev v imenu predlagatelja mag. Branka Grimsa, predsednik Vlade, ministrica za javno upravo, predsednik Državne volilne komisije, direktor Državne volilne komisije in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjamo z drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočil.

Želi besedo predstavnik predlagatelja? (Da.)

Izvolite, gospod Grims.

Hvala za besedo.

Vsem prav lep pozdrav!

Volitve so eden od temeljev demokracije in zaradi tega je vse, kar je v zvezi z volitvami, izjemno občutljivo. Volitve naj bi bile vedno neposredne in poštene. Zdaj, o tem, koliko so pri nas poštene, bi se dalo zelo veliko razpravljati, danes pa je pred nami naloga, da pogledamo, kako je s formalnim potekom volitev in to v tistem delu, za katerega odgovarja republiška oziroma Državna volilna komisija, kot se imenuje v zadnjem obdobju.

Glede volilne komisije je bilo v zadnjem času zelo veliko polemik, zelo veliko opozoril, predvsem iz tujine, in sicer o njenem nevestnem in neustreznem delu. Najhujše, kar se je zgodilo, je bilo pošiljanje glasovnic v tujino, kjer je prišlo do zelo velikega zaostanka, kar verjetno vsi dobro poznate, tukaj ni šlo za to, da nekaj posameznikov ne bi pravočasno prejelo gradiva, ampak je bilo to na tisoče tovrstnih problemov. Mnogi, ki so hoteli glasovati v tujini, ker je njihova ustavna pravica, - ko govorimo o uresničevanju aktivne in pasivne volilne pravice, opozarjam, da gre za uresničevanje ustavne pravice, - so prejeli gradivo šele po končanem roku, sploh za izvedbo volitev, kar pomeni, da je bilo njihovo zaupanje v pravno državo in Ustavo Republike Slovenije s strani odgovornih na Republiški volilni komisiji izigrano in svoje pravice niso mogli uresničiti. Nekdo bi pač za to moral prevzeti odgovornost in že pač osnoven pregled tudi samih članov volilne komisije je pokazal, da služba, ki jo vodi direktor Dušan Vučko, ni opravila ustrezno svoje naloge. Prepozno tiskanje glasovnic z večdnevno zamudo, pa potem absolutno prepozno pošiljanje glasovnic v tujino sta en del te zgodbe, drugi del je malomarnost pri opravljanju svojega dela, kar se je videlo pri tem, da nekatera sporočila, tudi elektronska, ki so bila posredovana v zvezi z volilnimi gradivi s strani predstavnikov list, ki so sodelovale na volitvah, gospod Dušan Vučko preprosto ni pogledal. Kasneje je rekel, da jih je spregledal, nanašale so se pa na verodostojnost in pravilnost objave pač volilnega materiala oziroma znakov in pa vsega ostalega gradiva, ki je zadevalo volitve. To je seveda nedopustno in že to bi moral biti sam po sebi razlog za odgovornost. Dejstvo je tudi, da je v zadnjem času prišlo v javnost pričevanje o zlorabah znotraj, o nadlegovanju, o šikaniranju znotraj službe in da so službo zapustili zdaj mislim, da že tri ključne osebe, kar je seveda še dodatno opozorilo in tudi razlog za skrb, pa seveda obenem dokaz, da stvari tam niti slučajno niso take, kot bi moralo biti. Zaradi tega je tudi za razrešitev direktorja Državne volilne komisije eden od članov sicer podal predlog, vendar ga je takrat za večino glasov potem Državna volilna komisija zavrnila. Kljub temu se zgodba nadaljuje, in sicer s poskusom, da bi se vse, kar dela Državna volilna komisija, prikrivalo pred javnostjo, kar je še poseben problem, kajti ves smisel volilnih organov je v tem, da delujejo javno, da je možen nadzor javnosti. In tudi zakon, ki določa sestavo in pa oblikovanje potem teles, ki izvajajo naloge na samih volitvah, določa kot temeljno načelo pluralnost, to posebej opozarjam. Pluralnost seveda pomeni zastopanost različnih strank, kako to rešujejo v drugih državah, recimo ena od naših sosed ima silno preprosto rešitev, ki je meni zelo blizu, pa vse, kar se tam ne dogaja. Na Republiški volilni komisiji bi bilo manj problematično, če bi tudi mi imeli v zakonodaji tako rešitev, namreč vsaka lista, ki sodeluje recimo na državnih volitvah, lahko vsak volilni organ predlaga dva člana, se pravi enega člana in enega namestnika, če sem precizen, in to ne glede na to, koliko jih je in nihče o tem ne odloča, ampak avtomatično. Ko si pač predlagan, imaš pravico enega člana, enega namestnika dati. S tem zagotoviš, da je tvoja prisotnost na vsakem volišču, v vsakem volilnem organu ves čas, kadar ta deluje, ker imaš tako člana kot nadomestnega, če pač član mora določene stvari urediti. In ne vem … In ne razumem, kaj se dogaja v zadnjem času z Republiško volilno komisijo, ki čedalje bolj usmerja v to, da se izloča politične stranke, ki so po ustavnem redu in po zakonodaji temelj demokratične ureditve in da noter potem daje prednost, ne vem, ljudem, zaposlenim po upravnih enotah, pa ne vem komu. Zdaj se bom, domnevam, še šel, predstavnike civilne družbe in podobno, to seveda nima več zveze s pluralnostjo, ampak je to čisto navadno zafrkavanje, ker vsak ima neko politično prepričanje in če ti neko politično stranko izločiš zato, da daš noter nekoga in imaš potem - da ne bom … Če bo kdo temu ugovarjal, lahko lepo povem en primer, kaj se je dogajalo in kaj se še napoveduje, da se bo. To je seveda nedopustno, na to so tudi opozorili nekateri, ki so se s tem ukvarjali, recimo nekdanji predsednik Državne volilne komisije Gašper Frantar je predvsem Državne volilne komisije že pred dvemi leti na tovrstne pač predloge se odzval z besedami, da upa, da izgona medijev iz Državne volilne komisije ne bo. Prav tako je zelo zaskrbljujoče to, kar se je dogajalo na zadnjih volitvah, ko so bili dani lepo predlogi, da bi se vse volilne zapisnike poskeniralo in objavilo, kar je popolnoma normalna stvar in to poznajo praktično vse sosednje države v taki ali drugačni obliki in je bilo s temu s strani nasprotovanje. Bi prav rad vedel zakaj? Za telo, ki deluje po Ustavi in zakonu javno zato, ker je njegov temeljni namen transparentnost delovanja in potem ne smeš ti skenirati in objaviti zapisnikov. Najprej je bilo rečeno, bomo pa pol tiste povzetke, zdaj pa še tega ni bilo, kar pomeni, da nekdo nekaj skriva. To seveda potem daje hud madež in utemeljen razlog za sum o legalnosti in legitimnosti volitev. In je treba vedeti, da tak madež potem še kako vpliva na vse, ko gre za interpretacijo in pa delo v naprej. Vse to so razlogi zaradi katerih je bil ta sklic seje po naši oceni nujen, kajti te stvari niso od včeraj. Te stvari so se pač akumulirale kar nekaj časa in ko gre za izvedbo volitev, ko gre za uresničevanje pasivne in aktivne volilne pravice, še enkrat poudarjam, ki je ustavna pravica, ne sme biti prostora za najmanjši sum nepravilnosti. Za tovrstne ekscese, o katerih praktično zadnje čase beremo dnevno, za tovrstne malomarnosti pri opravljanju dela, ko se večjim skupinam ljudi dobesedno odvzame iz malomarnosti možnost uresničevanja volilne pravice, tukaj ne samo, da ne bi smelo biti prostora, ampak za to bi moral nekdo odgovarjati. Tukaj bi morala biti beseda odgovornost prva in zadnja beseda. In zaradi tega tudi predlagamo naslednje priporočilo: Vladi Republike Slovenije v zvezi s postavitvijo pogojev za zakonitost volitev, enotno uporabo zakonodaje, ki se nanaša na volilne in referendumske postopke, zagotavljanje javnosti, integritete, nepristranskosti in objektivnosti dela komisije ter poštenostjo izvedbe volitev ter referendumov, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi in sprejme takšne rešitve volilne zakonodaje, s katero se bo povečalo nadzor nad delom Državne volilne komisije, ki izvaja volilna in referendumska opravila, zagotovilo enakost položaja v volilnih in referendumskih postopkih ter zakonitost, nepristranskost in objektivnost dela Državne volilne komisije ter s tem poštenost izvedbe volitev ter referendumov,« kar bi moralo biti v demokratični državi samoumevno. Žal glede na navedena dejstva zdaj že kar nekaj časa to ni.

In potem drugo priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pripravi in predlaga v sprejem takšne rešitve, ki bodo uveljavile odgovornost članov Državne volilne komisije in službe Državne volilne komisije z njenim direktorjem na čelu v primerih, ko prihaja do množičnih nepravilnosti pri volilnih opravilih, malomarnega in nevestnega opravljanja dolžnosti pri vodenju službe Državne volilne komisije ter s tem nepopravljive škode zaradi padca zaupanja v institucijo.«

Ti dve priporočili glede na navedena dejstva so utemeljene, so potrebne, nujne in zagotovo bi koraki v tej smeri vplivali na to, da bi bila večje zaupanje v izvedbo volilnih in referendumskih postopkov in seveda zagotovljena ustrezna javnost dela po eni strani volilne komisije, da nikomur več na misel ne bi prišlo, da nekaj prikriva pred javnostjo, ker je temelj, smisel njenega dela ravno javnost dela, nadzor, pluralnost in pa po drugi strani bi to zagotovo povečalo zaupanje v delovanje države in demokracije kot celote. To pa je eden od temeljnih ciljev družbe, kajti brez tega pogoja v praksi demokracija ne more funkcionirati. Toliko v uvodu. Če je kakršnokoli vprašanje, z veseljem odgovorim.