Lep pozdrav! Pozdravljeni predsednica, pozdravljeni člani in članice Odbora za zdravstvo! Jaz bom skušal biti kar se da kratek.

Na svoji 20. redni seji, 13. oktobra, je vlada sprejela Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic Covida-19 na področju zdravstva. Dovolite mi, da vam ga v kratkih tekstih ali pa besedah pravzaprav tudi predstavim.

Vlada se je potem, ko je sprejela interventni zakon, lotila pregledovanja oziroma Ministrstva za zdravje, pregledovanja vseh PKP-jev od 1 do 10. Skušali smo smiselno izluščiti ven tiste ukrepe, ki sodijo v tako imenovano izhodno covidno strategijo, s tem, da smo sledili dvema točkam. In sicer prva točka je ta, da se zavedamo nove realnosti s katero se v družbi soočamo in da pravzaprav želi Ministrstvo za zdravje v zdravstvenem sistemu slediti tako imenovanemu Dual traku po priporočilu predsednika regionalnega odbora WHO oziroma Svetovne zdravstvene organizacije. Eno je, da dvignemo stopnjo pripravljenosti na vse izzive v zdravstvenem sistemu na maksimum. In drugo je, da zagotovimo normalno delovanje zdravstvenega sistema, kjer enako obravnavamo vse paciente. Osnovni cilj predlaganega zakona je zajezitev širjenja na eni strani in blaženje posledic Covid-19. Vzporedno je še namen tega zakona, da zagotavlja prožnost zdravstvenega sistema tako v njegovem rutinskem delovanju, kot tudi pri morebitnem odzivanju v zdravstveni krizi ali v zaostrovanju epidemije. Slovenija se še kot vse ostale države v Evropski uniji še naprej soočamo s posledicami Covida-19. S tem zakonom želimo omiliti pravzaprav vpliv Covida-19 na družbo v celoti, na zdravstveni sistem kot temeljni del tega in želimo predvsem odpraviti posledice Covida-19, ki so nastale v več kot dveh letih spopadanja z epidemijo. V zakonu smo želeli tudi ali pa v predlogu zakona smo želeli tudi nasloviti pravzaprav vse zdravstvene težave obolelih in prebolelih po covidu, kot tudi sistemske težave na področju zdravstva in socialnega varstva. Predlog zakona pravzaprav določa ukrepe s katerimi želimo ohraniti nemoteno izvajanje zdravstvenega varstva in dostopnost do zdravstvenih storitev ter pravzaprav poiskati tako imenovano izhodno covidno strategijo, da se zdravstveni sistem ne ustavlja, da pridemo do točke, ko bodo dejansko kljub še vedno covid epidemiji zdravstveni sistem bo lahko deloval normalno in bomo lahko v zdravstvenem sistemu zdravili vse paciente popolnoma enakovredno. Ob tem smo seveda šli še en korak naprej. Skratka, da smo na nek način uokvirili delovanje zdravstvenega sistema za leto 2023 in s tem pravzaprav izpolnjujemo obljubo, predvolilno obljubo in hkrati koalicijsko zavezo, da imamo izhodni covidni zakon, kjer na srečo zaradi obeh različic B4 in B5 lahko covid postopoma umestimo v naš zdravstveni sistem in ga sprejmemo kot endemsko obolenje in hkrati poskrbimo za čakalne vrste. Zakon smo začeli pisati ali pa ga pripravljati že konec julija oziroma v avgustu, ko smo v najširši možni meri ukrepe izluščili iz PKP 1 do 10, poslali vsem deležnikom in začeli seveda pisati zakon. Kasneje, ker gre za živo stvar, stvar oziroma živ zakon, ki neposredno posega v življenje ljudi, v pravice ljudi in nenazadnje v delovanje zdravstvenega sistema, ki je seveda takšen kot je, je pravzaprav tudi po tem, ko je Vlada vložila predlog zakona in ko smo še enkrat opravili razpravo z mnogimi deležniki, smo pravzaprav na osnovi vseh pripomb sprejeli kopico amandmajev samo z enim razlogom, ker želimo slišati ljudi, vse deležnike v zdravstvenem sistemu in tudi v družbi.

Ja, na Ministrstvu za zdravje in tudi na Vladi se zavedamo, da smo ponovno deležni očitka in sicer predlaganega zakona na način omnibusa. Ta očitek pojasnjujemo, da pravzaprav gre za tako imenovani interventni zakon, kjer naslavljamo akutno stanje v zdravstvenem sistemu za leto 2024. S tem tudi pravzaprav poskušamo v celoti zdravstveni sistem umiriti in pripraviti na sistemske spremembe, ki sledijo v nadaljevanju. Brez tega si težko predstavljamo vpeljavo sistemskih sprememb, ki bodo šle po rednem postopku in kjer bo pravzaprav opravljena širša razprava, ko bomo do tam prišli. V zakonu so seveda mnogi nujni ukrepi, sistemski, ki posegajo v organizacijo zdravstvene dejavnosti, kot na primer ambulanta za neopredeljene, kot plačilo storitev po realizaciji za vse storitve, kot dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, vse to je z vidika odpravljanja posledic covida. Edini namen je ta, da se izboljša dostopnost do zdravstvenih storitev in se skrajša čakalne dobe.

Vlada se absolutno zaveda pravice do zdravstvenega varstva kot človekove pravice in stanje v zdravstvenem sistemu in v družbi nasploh zahteva od Vlade aktivno in hitro delovanje. Temeljna obveznost države, ki izhaja iz 51. člena ustave, je tudi to, da se vzpostavi normalno, polno delovanje zdravstvenega sistema in zdravstvene službe v celoti, ki zagotavlja in je sposobna nuditi široko dostopnost zdravstvenih storitev enako za vse paciente. Zavedamo se, koliko vsega je bilo ustavljenih v dveh letih epidemije. Ne želimo z nikomer polemizirati, soočamo se samo s trenutnim stanjem in v predlaganem zakonu želimo to trenutno stanje rešiti.

Ker gre za pravzaprav temo, ki naslavlja vse prebivalce, posebej pa tiste, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, je skupaj s predlogom zakona Vlada v Državni zbor posredovala tudi predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Namreč pretehtali in ocenili, da vse vsebine predloga predstavljajo resnično nujne ukrepe za odpravo posledic epidemije kot tudi za normalno delovanje zdravstvenega sistema. Še enkrat, poskušali smo v najboljši možni meri prisluhniti vsem deležnikom v zdravstvu in poiskati srednjo pot v dobrobit pacientov in ljudi, s tem, da smo se poskušali resnično distancirati od vseh potreb različnih akterjev v zdravstvenem sistemu, ki so tudi skozi ta zakon želeli vsiliti mnoge spremembe, ki jih nismo sprejeli.

Še enkrat, na tem mestu bi rad poudaril, od konec julija oziroma od začetka avgusta smo dejansko opravili najširšo možno razpravo z vsemi, tudi v zadnjem tednu, ker se zavedamo, kako zelo živ je ta zakon in v kaj pravzaprav v vse posega.

Preko amandmajev in na osnovi te široke javne razprave smo z amandmaji, sprejetimi danes preko Vlade, v predlogu tudi ustrezno nadgradili predlog tega zakona.

V nekaj točkah vam bom orisal tisto, kar smo skušali eksplicitno nasloviti. Kljub temu, da je pravica do denarne odškodnine za škodo na zdravljenju zaradi cepljenja proti covidu, ta pravna podlaga je bila že uveljavljena leta oziroma sprejeta 2021, do danes ni bila nobena odškodnina še izplačana. To zadevo smo v zakonu sedaj jasno uredili in po predvidenem, upam, da sprejetju v parlamentu, bomo te denarne odškodnine najhitreje, kot je to možno, kot je opisan postopek, začeli tudi izplačevati, saj je dejstvo, da so mnogi ljudje utrpeli škodo po cepljenju, nekateri tudi zaradi zdravljenja COVID-19.

Zelo veliko časa smo posvetili ukrepu izolacije, ki smo jo seveda najprej v skladu z ZNB za covid, ko vendarle pandemija ali epidemija s strani Svetovne zdravstvene organizacije še ni preklicana, želeli umestiti ali pa jo opredeliti kot strošek delodajalca, vendar smo celotno razpravo poslušali, smo to zadevo sedaj z ustreznim amandmajem spremenili. Kar se izolacij tiče, smo skušali seveda tudi s stroko najti kompromis in mi verjamemo, da smo ga našli. Pogledali smo tudi prakse v ostalih državah, kjer recimo v Avstriji, Belgiji, Estoniji, Franciji ni več izolacije, na Hrvaškem je posebej opredeljena, v Italiji še izolacija opredeljena, v Latviji tudi, v Litvi ne, na Madžarskem ne, na Malti ne, v Nemčiji da, vendar se zelo razlikuje glede na regije oziroma glede na dežele. Prav tako izolacije ne poznajo več na Nizozemskem, na Portugalskem, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Španiji. Skratka, ko smo pogledali stanje, smo se odločili za covidno izhodno krizo, kjer gre izolacija na breme proračuna in je omejena do 31. marca 2023. Enako smo se odločili tudi za covid dodatke, ki se prekinejo z 31. marcem 2023, ko predvidevamo, da bo slovenski zdravstveni sistem tudi z ukrepi, ki jih sedaj predlagamo, kot tudi že z nekaterimi sistemskimi ukrepi bil sposoben umestiti zdravljenje covida v redno, rutinsko izvajanje zdravstvene dejavnosti.

Potem, ko smo resnično pravzaprav od prvega dne prihoda na Ministrstvo za zdravje opravili široko razpravo z vsemi akterji na primarnem zdravstvu, posebej z zdravniki družinske medicine, kot neposrednimi izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni na področju družinske medicine, in tudi z ZZZS, smo se vendarle odločili zaradi množične in še vedno težko urejene dostopnosti do zdravnikov družinske medicine za implementacijo tako imenovane ambulante za neopredeljene zavarovane osebe, to smo tudi jasno opredelili in je to ukrep, s katerim želimo pravzaprav izboljšati dostopnost ljudi na primarni ravni do družinskega zdravnika. S tem naredimo tudi prvi korak do zmanjšanja pritiska na urgentne centre, namreč zaradi nedostopnosti na primarni ravni urgentni centri pokajo po šivih.

Zaradi, bom rekel, izjemno dolgih čakalnih dob, ki smo jih sicer nekoliko prečistili smo sedaj dejansko odprli plačilo izvajanja vseh zdravstvenih storitev po realizaciji brez nobenih omejitev. S tem želimo, da zdravstveni sistem, javni zdravstveni sistem dobi orodja brez sleherne omejitve. Predvsem pa poudarjam, da javni zdravstveni zavodi dobijo enake pogoje za nagrado vseh zaposlenih za opravljeno delo tudi v popoldanskem času in ob vikendih. Tukaj smo šli res na vse tisto, kar je zakonodajno možno, da pravzaprav res umaknemo iz mize vse ovire, da izvajalci v javni zdravstveni mreži nimajo več nobenih omejitev pri nagrajevanju lastnih zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

Seveda smo se v zakonu opredelili še do aplikacije Ostani zdrav, kjer smo pravzaprav videli neko dodano vrednost in sodelujemo tukaj z NIJZ z nekim jasnim izhodnim ciljem.

Cepljenje proti gripi se financira iz proračuna Republike Slovenije in sicer od 1. septembra letos dalje s tem namenom, da pravzaprav zagotovimo čim bolj široko dostopnost ljudi. Vidimo namreč tudi po izkušnjah iz Evrope, da je pravzaprav največja nevarnost preti pri kombinaciji covida in gripe v naslednjih valih covida in želimo s tem tudi zaščititi najbolj ranljivo skupino ljudi oziroma najbolj ranljive paciente.

V kratkem bi vam rad predstavil še, kaj je tisto, kar zakon še naslavlja. Z zakonom zagotavljamo pravzaprav sredstva za financiranje za testiranje s testi Hag za samo testiranje. Naslavljamo tudi začasno prerazporeditev zaposlenega k izvajalcu socialno varstvene storitve in socialnega varstva ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti, v kolikor se epidemiološka slika ali pritisk na zdravstveni sistem bistveno poveča. Na tem mestu naj še enkrat poudarim, trenutna slika je izjemno ugodna in napovedi, ki nam jih daje strokovna skupina kažejo, da je velika verjetnost, da bo tako tudi celo jesen in celo zimo, do spomladi.

Zaradi stanja pred covidom in tudi med covidom in sedaj predvsem po covidu dajemo dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. Eden od drobnih ukrepov, ki jih lahko umestimo v ta zakon, preden začnemo s sistemskimi spremembami, ki spodbudijo mlade kolege po opravljenem medicinskem faksu, da se odločijo za specializacijo iz družinske medicine.

V nadaljevanju smo, glede na to, da je tudi duševno zdravje ena od prioritet te Vlade in smo v celoti seznanjeni s stanjem na področju duševnega zdravja smo se odločili za predlog financiranja dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S tem bomo pravzaprav v naslednjih dveh, treh letih bistveno izboljšali dostopnost do storitev duševnega zdravja na primarnem nivoju in izven institucionalnega varstva.

Naprej. Zagotavljamo podaljšanje obravnave osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2, tukaj želimo pravzaprav dajati pravne podlage za implementacijo novih storitev long Covida in za zagotavljanje storitev post Covidne rehabilitacije. Iz terena namreč vidimo, kako problematična postaja ta slika. Covid kaže en zelo značilen ali zelo specifičen obraz. Zelo veliko ljudi, ki so preboleli Covid enkrat, dvakrat, ima dolgotrajne posledice, ki jih trenutni zdravstveni sistem ne naslavlja ali jih naslavlja premalo. V nadaljevanju smo se lotili seveda tudi zagotavljanja sredstev za zdravljenje s kisikom v okviru podaljšane obravnave in za izvajalce socialno-varstvene storitve institucionalnega varstva, javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom in koncesionarjem, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu z 8. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti. Določili smo zaradi splošnega stanja v družbi in zaradi posledic Covida se za podaljšanje plačilnih rokov v javnih zdravstvenih zavodih. Zelo natančno poznamo pravzaprav sliko na sekundarni in terciarni ravni, na primarni sliki je stanje javnih zdravstvenih zavodov nekoliko boljše, medtem ko je na sekundarni in terciarni ravni stanje zaskrbljujoče, vendar to ni predmet tega zakona. O tistem se bomo pogovarjali kasneje.

Zagotavljali smo pravzaprav ali pa želimo zagotoviti dodatna sredstva za izvajanje nalog s področja javnega zdravja, tudi preventivnih dejavnosti. Vemo namreč, da so se te dejavnosti v samem Covidu v letih 2020 in 2021, manj v letu 2022 zmanjšale za 15 do 25 %, kar se seveda pozna na stanju javnega zdravja Slovencev. Tukaj govorimo predvsem ali pa želimo nasloviti zdravstveno stanje ali pa stanje javnega zdravja na področju mladih, pri čemer se soočamo, ne bom rekel s katastrofo, ampak z izjemno kritičnim stanjem. Natančne raziskave še pridejo, vendar prvi preliminarni rezultati kažejo izjemno hude posledice na javno zdravje Slovencev v času Covid epidemije oziroma predvsem po Covid epidemiji.

Mogoče bi samo dva stavka okoli denarja iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. V letih 2020 in 2021, se je na račun vseh treh zdravstvenih zavarovalnic nabralo za 74 milijonov evrov. Mi smo iskali vse pravne podlage ali pa možnosti, da bi ta denar pravzaprav, zelo laično bom rekel, prenakazali bodisi na zdravstveno blagajno ali v proračun, te možnosti ni. Zato smo s tem amandmajem oziroma s tem členom želeli ta sredstva do konec leta 2023 rezervirati izključno za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonodajo v znanem razmerju brez posebnih programov, torej v razmerju iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zelo veliko smo tukaj komunicirali z vsemi tremi zdravstvenimi zavarovalnicami, z Agencijo za nadzor. S tem ukrepom želimo tudi pravzaprav odložiti napovedano ali pa napovedan dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je ena zdravstvena zavarovalnica napovedala že s 1. novembrom. Skratka tukaj, bom rekel, ta denar ostaja do konca leta 2023 rezerviran za plačilo zdravstvenih storitev v javnem zdravstvenem sistemu po normalnem sistemu OZZ in DZZ. Ključni motiv, zakaj smo nekatere zadeve iz PKP 1 do 10 počistili, in zakaj je po našem mnenju to izjemno dober zakon, ki je nastajal tri mesece, in ki bo stabiliziral zdravstveni sistem do konca leta 2023, kjer je vse jasno, ker smo tudi z ZZZS našli skupni jezik, ker smo zastavili pot, ker smo se dotaknili problematike primarne, sekundarne in terciarnega nivoja zdravstvenega varstva, tudi duševnega zdravja, preventive in javnega zdravja. Namen tega zakona je popolnoma jasen. Skratka, predlagani ukrepi so usmerjeni v takojšnje ukrepanje in zagotovitev temeljnih pogojev za učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema, kjer bodo vsi prebivalci na območju Republike Slovenije deležni zdravljenja ko ga potrebujejo. Naslavljamo izboljšanje dostopnosti, naslavljamo skrajševanje čakalnih vrst, naslavljamo izhodno kovidno strategijo, kjer želimo pravzaprav zdravstveni sistem pripeljati do točke, da bo covid, kot je sedaj z BA4 in BA5(?) različico pravzaprav postal endemsko obolenje, tako kot je že v mnogih državah pri naših sosedih. Zakaj izhodni covid ni zakon, zakaj vsi ti ukrepi, ki smo jih naslovili v zakonu? Ker se zavedamo, kako krhek zdravstveni sistem je bil že pred covidom in kako ga je pravzaprav covid epidemija načela, kjer želimo nasloviti duševno zdravje kot eno od prioritet in kjer želimo resnično z vsemi sredstvi ali z vsemi topovi zagotoviti skrajšanje čakalnih vrst in se nato lotiti takoj sistemskih sprememb, ki jih bomo začeli vpeljevati v letu 2023 in jih implementirali s 1. 1. 2024. Toliko mogoče z moje strani. Ob tej priliki mi dovolite, da se zahvalim resnično ekipi na MZ, ki je zadevo pripravila profesionalno, strokovno, kljub kadrovski stiski, ki jo pač na MZ imamo. Hvala lepa.