Hvala lepa za besedo. Torej, konec tedna bo pa potekal še drugi Ecofin. Vsebina tega Ecofina bo pa zgolj in samo proračun za leto 2023, in sicer v letu 2023 bosta v bistvu se bosta dogajali dve perspektivi. Leto 2023 je zadnje leto večletnega finančnega okvira 2014-2020 in pa hkrati tudi tretje leto večletnega finančnega okvira 2021-2027. In teme na Ecofinu sta v bistvu dve temi, eno so priprave na pogajanja z Evropskim parlamentom in drugo so je rezultat pogajanj z Evropskim parlamentom. Zdaj zadeva izgleda tako, proračun Unije za leto 2023, kot rečeno, je tretje leto finančnega okvira 2021-2027 in komisija je za leto 2023 predvidela predlog proračuna v višini 186 milijard evrov v pravicah za prevzem obveznosti in pa 166 milijard evrov v pravicah za plačila, se pravi nekoliko nižji. Predlog je v pravicah za prevzem obveznosti za 2 % višji od letošnjega proračuna, v pravicah za plačila pa za 2 % nižji od letošnjega in je dopolnjen s 113 milijardami evrov v obliki nepovratnih sredstev in pa 130 milijardami evrov za izposojo na trgih v okviru instrumenta Next Generation EU. Se pravi, to je še ta tretji vir za evropske investicije v letu 2023. Temeljne prioritete komisije pri oblikovanju predloga proračuna za leto 2023 so bile: strateška avtonomija Evrope, okrevanje gospodarstva EU po pandemiji, ukrepanje zaradi vojne v Ukrajini in pa zagotavljanje trajnostnih politik.

Svet je v juliju letos izglasoval predlog, ki je od predloga komisije nižji za milijardo in pol v pravicah za prevzem in pa za 500 milijonov v plačilih, pri čemer je pa zagotovil dovolj veliko rezervo za izvrševanje plačil med letom.

Evropski parlament na tretji strani, to je tak trialog med Evropsko komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom, se pravi, Evropski parlament je pa jeseni izglasoval predlog proračuna, ki presega predlog komisije za 1,7 milijarde evrov v pravicah za plačila in predlog sveta pa za 3,7. V glavnem cilj tega petkovega sestanka naslednji teden so pogajanja med temi različnimi zneski v tem trialogu, kot omenjeno.

Instituciji sta sicer soglasni glede temeljnih prioritet v proračunu EU, razhajata se pa v višini teh zneskov namenjenih posameznim politikam in programom, pa uporabi marž, pa instrumentov fleksibilnosti. In na izglasovani predlog proračuna za leto 2023 bo kot vsako leto vplival tudi dogovor o rešitvah za leto 2022, predvsem predlog dopolnitve proračuna številka 5 za leto 2022 in pa novi predlog sprememb predloga proračuna za leto 2023.

Slovenija navedenim predlogom ob dozdajšnji obravnavi v svetu ni nasprotovala. In ta druga točka, rezultat pogajanj z Evropskim parlamentom, bo za Slovenijo bo končni kompromis sprejemljiv, če bo odražal temeljne prioritete Slovenije. Med proračunsko proceduro je Slovenija zagovarjala primeren obseg pravic za plačila za posamezna poglavja, predvsem za kohezijo in za razvoj podeželja in pa zadostne marže za nepredvidene potrebe v letu 2023, na primer za Ukrajino, pa za druge še dejansko nepredvidene in pa za realno načrtovanje vseh poglavij v okviru limitov večletnega finančnega okvira. Vodilo pri glasovanju torej s strani Slovenije je bilo prizadevanje za čim bolj realen obseg proračuna, ki ne bo vodil do presežkov v proračunu EU in s tem do prevelikega obsega vplačil, kar bi pomenilo nepotrebno obremenjevanje nacionalnega proračuna med letom 2023. Proračun EU namreč deluje po tem, da ko določi, ko se določi odhodkovna stran se v bistvu naknadno potem določi prihodkovna stran, ker se seveda proračun EU na odhodkovni strani polni s strani držav članic, torej vplačnic.

V povezavi z obema točkama je torej stališče Republike Slovenije, ki bo osnova pri teh pogajanjih med institucijami, da je komisija je od objave predloga proračuna za leto 23 objavila predlog dopolnitve proračuna 22, potem predlog dopolnilnega pisma k predlogu 23 in pa podatke o realizaciji. Stališče sveta, ki ga je sprejel v začetku julija, torej, ne odraža trenutnega stanja. Slovenija tudi ni nasprotovala predlogom dopolnitev za letošnje leto in tudi ne dopolnilnemu pismu k predlogu proračuna Unije za leto 23. S tem predlogom smo zadovoljni, se pravi, za področje kohezije in razvoja podeželja prav tako z obsegom sredstev, ki so namenjeni ostalim področjem. Za dosego kompromisa pa bo pripravljena sprejeti tudi določene uskladitve.

Na podlagi navedenega ocenjuje predlog komisije kot od kot ustrezen in dobro osnovo za pogajanja. Bo pa tekom proračunskih pogajanj pripravljena sprejeti tudi višji obseg proračuna za 23 kot ga je izglasoval svet julija letos, pri tem smo. Pri tem pa nismo naklonjeni obsegu proračuna, ki bi pri pravicah za prevzem obveznosti presegal zgornje meje večletnega finančnega okvira in preveč posega v marže, saj je potrebno med izvrševanjem v primeru nujnih potreb vedno zagotoviti proste pravice porabe za hitro odzivanje na nepredvidene razmere. Se pravi, gre za postopek, kot ga podobno poznamo tudi v domači, torej v Sloveniji. S tem, da tukaj je pač bolj relacija mogoče Vlada, Državni zbor. Tukaj so pa pač ti tri stranke v postopku.

Toliko za uvod. Hvala lepa.