Dobro jutro, najlepša hvala za besedo. spoštovane poslanke in poslanci.

Torej, naslednji teden bo v Bruslju potekalo zasedanje sveta ECOFIN, udeležil se ga bo minister Boštjančič z delegacijo.

Pred ministri je kar zanimiv dnevni red, in sicer v zakonodajnem delu bodo obravnavali tako imenovano evro vinjeto, direktivo glede obdavčitve vozil. V tej točki bodo skušali doseči dogovor o predlogu sprememb direktive, veljavna direktiva namreč določa najnižje stopnje davkov na težka motorna vozila, ki jih morajo dosegati vse države članice, v Sloveniji. Davek na vozila na podlagi te direktive predstavlja letna dajatev za uporabo motornih vozil v cestnem prometu, cilj predloga je pa zdaj opustitev trenutne obvezne minimalne ravni obdavčitve težkih motornih težkih tovornih vozil, s čimer bi omogočili državam članicam, da prenehajo obdavčevati domača težka tovorna vozila, če to želijo in s tem bi se v bistvu spodbudil prehod na cestninjenje na podlagi dejansko prevožene razdalje. Slovenija meni, da bi predlog direktive lahko vodil v povečanje razlik o obdavčitvi težkih tovornih vozil v državah članicah EU namesto njene harmonizacije, ne glede na to pa v duhu kompromisa Slovenija lahko podpre te predloge predsedstva, s katerimi se podaljšuje rok in odpravlja najnižja raven obdavčitve težkih motornih vozil in omogoča državam članicam fleksibilnost pri obdavčitvi teh vozil.

Naslednja točka je razprava o zakonodajnem svežnju za implementacijo sporazuma Basel 3. Cilj tega sporazuma je dogovor o revidiranih bančnih pravilih Evropske unije, ki bi zagotovila, da bi evropske banke postale odpornejše na morebitne prihodnje ekonomske šoke, hkrati pa bi prispevale k okrevanju Evrope in prehodu na podnebno nevtralnost. Slovenija namen svežnja podpira. S tem svežnjem se bo namreč med drugim zagotovilo, da se z notranjimi modeli, ki jih banke uporabljajo pri izračunu svojih kapitalskih zahtev, ne podcenjujejo tveganja, s čimer se zagotovi zadosten kapital, potreben za kritje teh tveganj. Poleg tega bodo standardizirani pristopi za izračun kapitalskih zahtev bolj občutljivi na tveganja. Predlagani ukrepi bodo hkrati zagotovili tudi, da bodo banke bolj upoštevale vidike trajnosti in s tem prispevale k prehodu na podnebno nevtralno in okoljsko vzdržno gospodarstvo.

Ministri bodo nadaljevali tudi z redno razpravo posledic vojne v Ukrajini. Osredotočili se bodo na gospodarski in na finančni vidik krize ter na stanje na področju energetskih trgov. Evropska komisija bo tudi predstavila nedavno sprejeti paket ukrepov na EU ravni, nato bo Evropska komisija ministrom predstavila stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Naslednja točka bo pa predstavitev vsakoletnega poročila Evropskega fiskalnega odbora in v poročilu za letošnje leto bo predvidoma narejena tudi ocena z vidika vojne v Ukrajini, energetske krize, inflacije in pa ukrepanjem posameznih držav članic, članic in Unije kot celote. Ministri se bodo seznanili tudi z razvojem različnih statističnih področij v letu 2022, predvsem odziva same statistike na krizne razmere z vidika poročanja covid in nastale krize zaradi vojne v Ukrajini. Poleg tega se bodo ministri seznanili tudi s poročilom o zasedanju skupine G20 in pa letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada, ki so potekala prejšnji mesec v Washingtonu. Zasedanja so obravnavala aktualno globalno gospodarsko situacijo v luči okrevanja po eni strani po pandemiji in pa negotovosti, ki jih povzročajo inflacijska gibanja in aktualne geopolitične napetosti.

Kot zadnja točka na dnevnem redu, ki je bila naknadno uvrščena, je pa informacija Evropske komisije o vplivu na evropsko gospodarstvo v avgustu letos sprejetega zakona z ZDA o ukrepih za znižanje inflacije. Ta akt ZDA naj bi po ocenah Evropske komisije negativno vplival na pomembne segmente industrije EU in na prihodnje odločitve o naložbah, kar lahko ogrozi delovna mesta in rast v Evropski uniji. Po mnenju nekaterih so določbe tega zakona celo v neskladju s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Evroskupina bo, kot je v navadi, zasedala en dan pred ECOFIN-om in tudi na tem zasedanju, torej članov evroskupine, to so države z evrom, bodo prav tako v ospredju nadaljnje razprave o makroekonomskem stanju evroobmočja in pa o potrebnih ukrepih zaradi visokih cen energije in inflacijskih pritiskov. Ministri pa bodo opravili tudi prvo razpravo glede osnutkov proračunskih načrtov, ki smo jih države članice do 15. oktobra poslale v Bruselj in bodo na ta način ministri seznanjeni s stanjem v bančni uniji. Poleg teh proračunskih načrtov bodo pa ministri seznanjeni tudi s stanjem v bančni uniji in torej dobili, imeli bodo predstavitev predsednice enotnega odbora za reševanje in pa predsednika nadzornega odbora Evropske centralne banke.

Ob robu tokratnega zasedanja bo pa potekal tudi ministrski dialog z državami članicami EFTA, kjer bodo v ospredju te klasične teme, torej geopolitične situacije, cene energije in inflacija.

Hvala lepa.