Hvala, predsedujoči, za besedo.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Predlog sprememb zakona o javni RTV, ki je pred nami in ga je predlagala vlada, zagotavlja politično neodvisnost javne RTV. Nastal je v sodelovanju s civilno družbo in strokovno javnostjo. Izhodišča smo v Gibanju svoboda podprli že v času pred volitvami, saj smo se ob zavedanju kako pomemben del demokratične družbe so javni, neodvisni mediji zavezali svojim volivkam in volivcem, da bo osrednja javna medijsko kulturna institucija države javna RTV Slovenija kot depolitizirana ostala avtonomni gradnik naše demokracije. Sprememba je nujna zaradi sedanjih za javno RTV Slovenijo katastrofalnih razmer ko si je ena sama politična stranka dobesedno polastila javno RTV, jo kroji po svoji podobi, namesto da bi se njeno vodstvo in nadzorniki ukvarjali z medijem in njegovim razvojem. Nujni postopek, ki se ga tako kritizira je zato, da se to nevzdržno rušenje, popolno uničevanje javnega dobrega prekine, konča. Poslovnik Državnega zbora, ki govori o nujnem postopku, govori težko popravljivih posledicah za delovanje države. Kako zelo pomembni za delovanje države so neodvisni in avtonomni mediji, je še posebej izpostavljeno v poročilu Evropske komisije, ki Sloveniji direktno priporoča, citiram: »Krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev«. Gre torej tudi v tem primeru za najširši javni interes. Teza, ki jo poskuša vsiliti ena sama politična opcija, ki po svoji podobi histerično gnete javno RTV, da gre za naše strani za politični prevzem par excellence, je ne le pokvarjeno zamegljevanje bistva, ampak direktno potvarjanje vsebine predlaganih sprememb zakona.

Predlog sledi dvema osnovnima ciljema. Prvi, najpomembnejši, je depolitizacija javnega medija, ki je, in to je treba poudarjati znova in znova, ravno v času prejšnje vlade doživel najhujši napad na novinarsko in uredniško avtonomijo v vseh času po osamosvojitvi naprej. Drugi cilj je javno RTV organizirati po sodobnih načelih korporativnega nadzorovanja in upravljanja. Trenutno vodenje in nadziranje RTV Slovenija po zakonu iz leta 2005 kažeta vse slabosti političnega kadrovanja v programski in nadzorni svet in nato tudi politične izbire za vodenje največjega javnega medija države. Gre pa predvsem za zastarel model nadziranja in upravljanja javne RTV. Kaj torej predlagamo? Sedanji 29-članski programski svet in 11-članski nadzorni svet spreminjamo v en enovit nadzorstveni organ, 17-članski svet. Izbira članov novega sveta je prepuščena internim volitvam zaposlenih in strokovnim, neodvisnim združenjem in institucijam, ki izbiro izvedejo na podlagi javnega poziva. Politične stranke, ki so doslej z večino v Državnem zboru izbirale in odločale, kdo bo član programskega sveta, pri tej izbiri ne bodo več sodelovale.

Očitajo nam, da hočemo s spremembo zakona spolitizirati javno RTV, jo politično podrediti sedanji vladni koaliciji. A to v razmerah, v katere so pahnili javno RTV Slovenija, zveni dobesedno perverzno. To namreč očitajo iz sedanje opozicijske, tedanje največje koalicijske stranke, ki je izmed samo-kandidiranih kvazi-predstavnikov civilne družbe izbrala svoje najbolj zveste strankarske pristaše. Zato imamo danes programski svet, ki je v resnici podaljšek stranke SDS, ki kot češnjo na tej svoji torti na mesto direktorja javne televizije namešča nekdanjega direktorja Ukoma, fanatičnega promotorja SDS-a. V spominu bo ostal predvsem po naravnost sadističnem maltretiranju Slovenske tiskovne agencije in po pisanju moralno-političnih ocen novinarskih prispevkov in oddaj javne RTV.

V opoziciji menijo, da so poslanci kot izvoljeni predstavniki ljudstva edini, ki lahko zagotovijo vpliv javnosti na javno RTV, ne pa neke civilnodružbene organizacije, saj naj bi bile te od države financiran privesek. Kaj je po tej logiki alternativa? Če imamo edino izvoljeni predstavniki ljudstva pravico upravljati z javno RTV, potem je najbolje, da kar vsaka vladna večina neposredno imenuje člane programskega sveta. Še bolje, kar dominantna stranka. Za kaj gre v tem propulzivnem predlogu razumevanja javnega medija? Da ta ni javni, temveč državni. To je ta primitivna strankarsko-lastniška manira - da stranka, ki zmaga volitve, dobesedno olastnini vse javne državne institucije. In to barbarsko razumevanje demokracije in države kot lastniškega plena predlog sprememb zakona o RTV Slovenija zavrača. Gre torej za konceptualno spremembo, ki z nadzornega organa javne RTV izloča povampirjene politične stranke, da javni mediji spremenijo v svoj propagandni podaljšek.

Vem, da se v največji opozicijski stranki posmehujejo češ, kdaj pa politika kaj depolitizira. A v Gibanju Svoboda smo …