Novelo Zakona o RTV sprejemamo po nujnem postopku, čeprav je jasno, da izrednih razmer ni. Mudi se le zato, ker si želi koalicija čim prej obglaviti RTV, zamenjati celotno vodstvo ter programski in nadzorni svet RTV.

Še pred mesecem ste glasovali, da se zakon Mojce Šetinc Pašek, ki je identičen vladnemu predlogu, sprejme po skrajšanem postopku in nas prepričevali, da gre za manjše spremembe. Vsi vemo, da ne gre za manjše spremembe, pač pa za masaker, ki ga želite izvesti na javnem zavodu RTV Slovenija. Po besedah Helene Milinkovič, predsednice koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, želite gverilsko prevzeti RTV Slovenija.

V Poslanski skupini SDS smo vložili novelo zakona o medijih, ker smo ocenili, da je pomanjkljivo urejeno področje, ki zagotavlja enakopravno možnost izvrševanja pasivne volilne pravice in s tem posredno tudi aktivne volilne pravice v času volilne kampanje v medijih. Ureditev, ki je doslej veljala le za RTV Slovenija, smo želeli prenesti tudi na ostale medije. Ker pa je ta zakon blokiral vašo vladno novelo Zakona o RTV, se je koalicija odločila, da bo zakon obravnavala skupaj, saj se očitno s prevzemom RTV zelo mudi. Kot glavni je postavila svoj zakon vladni, ki je bil še pred tem zakon Mojce Šetinc Pašek. Samo sprašujemo se lahko, kje je nastajala ta novela zakona. Na vladi oziroma ministrstvu za kulturo zagotovo ne, saj sta ministrica in državni sekretar bolj težko zagovarjala rešitve, ki jima jih je očitno nekdo prinesel na mizo. Nista vedela niti, od kje so med predlagatelje prišli nekateri, na primer informacijska pooblaščenka, ki jo mimogrede izvoli parlament, torej politika in s tem večina v parlamentu. Ali na primer varuh človekovih pravic.

No, če bi bil med predlagatelji vsaj varuh gledalčevih pravic, bi to razumeli in lažje argumentirali. Ministrica je v ihti navdušenja nad zakonom povedala zelo direktno, kaj si želijo, citiram: »Glavni naš namen zakona, ki ga predlagamo, je spremeniti način upravljanja javne radiotelevizije tako, da omogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve.« Iskreno, ni kaj. In se za to ni opravičila ali pa rekla, da je bila kakšna napaka.

Eden od predlagateljev bo ponovno Olimpijski komite Slovenije, ki je pred zakonom o RTV iz leta 2005 kot neodvisnega strokovnjaka za RTV predlagal, nato pa je bil več let tudi predsednik programskega sveta RTV, Janeza Kocjančiča, ki je bil pred tem predsednik Združene liste Socialnih demokratov oziroma stranke SD. Pomembne funkcije pa je imel tudi v Komunistični partiji, tudi v nekdanjem režimu.

Vse to kaže na to, da se je bolj na hitro poiskalo morebitne predlagatelje. Pravzaprav je videti, da se jih je iskalo med bolj levo nagnjenimi organizacijami in posamezniki, istočasno pa se je izključilo mnoge druge, ki so po obstoječem zakonu imeli v imenu gledalcev in poslušalcev pristojnost predlagati kandidate za programski svet.

Zato v poslanski skupini menimo, da se s temi spremembami odvisnost od vladajoče politike veča, ne manjša. Glavna pomanjkljivost zakona, in zato ga v poslanski skupini tudi ne bomo podprli, je, da popolnoma izključuje gledalce in poslušalce. Tisti, ki RTV Slovenija plačujejo vsak mesec, ne bodo imeli več nobene besede. Po sedaj veljavnem zakonu so lahko predlagali 16 članov v programski svet, po vladni noveli pa ne bodo mogli predlagati nikogar. Predlagali jih bodo lahko le posvečene in posebej izbrane organizacije, ki se jih na ta način povzdiguje nad druge, ki prav tako opravljajo delo na različnih področjih.

Zakon o RTV Slovenija, ki je leta 2005 nadomestil delegatski sistem, ki sem ga že omenila, je pripravljen podobno, kot so stvari urejene v drugih državah, kar je vlada tudi sama priznala, saj je v primerjalni pregled dala različne države, ki imajo podobno ureditev. Praktično povsod imenujejo predstavnike v programski svet v parlamentu.

Zagotovo bi bil zakon potreben tudi kakšnega popravka, ne pa, da stvari, ki funkcionirajo v tujini in v Sloveniji, obrnemo popolnoma na glavo. Občutek je, da se ne želi resnično odgovoriti na probleme, ki jih ima RTV Slovenija, in to seveda ni programski svet in direktor, pač pa samo obračunati z vodstvom in ga z eno potezo razrešiti. Novela zakona ni visela / znak za konec razprave/ na e-demokraciji, ni bilo nobene javne razprave, deležniki niso mogli podati svojih pripomb za razliko od veljavnega zakona o RTV, kjer smo imeli splošno obravnavo ter javno razpravo, kar dvakrat pa je bil tudi potrjen na referendumu.

Da se omogoči javna razprava in pridemo do boljših rešitev, v poslanski skupini SDS predlagamo, da zakon začne veljati decembra 2023, do takrat pa se pogovorimo o tem, ali so predlagane rešitve res najboljše za RTV Slovenija. / znak za konec razprave/