Hvala gospod predsednik dr. Premk. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu članice in člani odbora ter seveda vsi navzoči!

Dovolite, da v tem uvodnem delu podrobneje predstavim strukturo predlogov proračuna za leti 2023 in 2024. V Ministrstvu za obrambo seveda uporabljamo tako kot vsi ostali, finančni načrt v okviru, torej izrazoslovje finančni načrt, ko predstavljamo proračun, hkrati pa seveda uporabljamo tako imenovane obrambne izdatke kot tisti okvir skozi katerega se Slovenija navzven izkazuje koliko dejansko porablja za samoobrambo oziroma Slovensko vojsko v širšem pomenu. Tako da mi dovolite, da v bistvu danes tudi seveda v tem uvodnem delu predstavim tako eno kot drugo, ko bi sklenil, pa morda predal še besedo na kratko namestniku načelnika Generalštaba brigadirju Koračinu ter v.d. direktorju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Leonu Behinu, ki je tudi z nami danes tukaj, da kot dva največja sestavna dela Ministrstva za obrambo, dva organa v sestavi predstavita na kratko kako kaže za njiju v letih 2023 in 2024.

Torej, zagotavljanje zadostnega obsega finančnih sredstev, virov na Ministrstvu za obrambo je nujno, če želimo seveda, da bo obrambni sistem Republike Slovenije zmožen soočenja s sodobnimi varnostnimi izzivi in tveganji ter za izpolnjevanje zakonsko določenih obvez in seveda spoštovanja mednarodno sprejetih zavez, h katerim smo se sami zavezali in seveda oba predloga finančnih načrtov za leto 2023 in 2024 sledita temu, da seveda tako na eni strani Slovenska vojska kakor tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izboljšata in krepita svoje sposobnosti in pripravljenosti. Posebna pozornost seveda je in bo posvečena krepitvi zmogljivosti namenjeni dvojni rabi, torej tako za potrebe Slovenske vojske na eni strani kakor tudi za potrebe Slovenske vojske v okviru izvajanja nalog podpore sistemu zaščite in reševanja

Če grem nekako čez številke, je potem tako jasno, da so obrambni izdatki po predlogu tega proračuna 840,7 milijonov evrov oziroma 1,36 odstotka BDP v letu 2023, sam finančni načrt Ministrstva za obrambo je pa 976 milijonov. Torej govorimo tukaj o razliki cirka 140…, slabih 140 milijonov in dovolite v bistvu, da v tem uvodu tudi nekako pojasnim, kakšna je temeljna razlika.

Torej kaj so to obrambni izdatki. Torej v skladu z Natovo metodologijo, obrambni izdatki vključuje sredstva za financiranje obrambnega sistema. Torej govorimo o upravnem delu Ministrstva za obrambo, ministrstvu, torej Slovenski vojski in Inšpektoratu za obrambo ter sredstva za vojaške pokojnine, ki jih Zavod Republike Slovenije za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejema neposredno iz državnega proračuna oziroma Ministrstva za finance. Torej govorimo o treh segmentih znotraj Ministrstva za obrambo in finančnega načrta Ministrstva za obrambo, torej Slovenska vojska, upravni del ter Inšpektorat za obrambo, vojaške pokojnine, ki niso sestavni del proračuna in finančnega načrta Ministrstva za obrambo ter sredstva Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov. Torej postavka Urada za varovanje tajnih podatkov, kompletna, torej kompletni finančni načrt se šteje v obrambne izdatke.

Na drugi strani pa seveda med obrambne izdatke iz finančnega načrta Ministrstva za obrambo ne vključujemo celotna sredstva namenjena Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kakor tudi ne Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Upravi za vojaško dediščino Republike Slovenije. Torej trije organi v sestavi Ministrstva za obrambo so pa tisti, kateri so sestavni del finančnega načrta Ministrstva za obrambo in njihov delež, torej njihova poraba se ne šteje v obrambne izdatke in kot je tudi razvidno iz proračunov, torej iz predlogov finančnih načrtov za 2023 in 2024, se tudi tukaj seveda sredstva dvigujejo.

Torej, če pogledam natančno finančni načrt za 2023, znotraj obstoječih sredstev na razpolago Slovenski vojski, torej je 730 milijonov cela devet oziroma 74,8 odstotka finančnega načrta Ministrstva za obrambo je torej namenjeno Slovenski vojski. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje namenjamo 106,8 milijonov oziroma 10,9 odstotkov finančnega načrta ministrstva, upravnemu delu 64,9 milijonov, upravi za vojaško dediščino 69,5 milijonov, Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3,4 milijone in inšpektoratu za obrambo 1,1 milijon.

Če nekako še to povežemo v odstotkih, kako namenjamo finančni načrt za 2023 v okviru razreza po postavkah stroški dela, tekoči odhodki, investicije in razvoj in raziskave. Torej stroški dela so 370 milijonov, tekoči odhodki s tekočimi transferji 248,5 milijonov oziroma 25 odstotkov, investicije z investicijskimi transferji so 288 milijonov oziroma 29,6 odstotkov proračuna ter razvoj in raziskave 12,5 milijonov oziroma 1,3 predlaganega finančnega načrta.

Naj povem takoj tukaj pri razvoju in raziskavah, da s tem proračunom prvič odpiramo to postavko tudi v okviru Slovenske vojske. Temu namenjamo v letu 2023 10 milijonov in v letu 2024 20 milijonov. S tem pa da nekako smo seveda tudi se zavezali, da je to tudi lahko predmet še dodatnega prerazporejanja znotraj sistema, do sedaj je namreč bila postavka razvoj in raziskave zgolj v upravnem delu, kjer ohranjamo to postavko, torej v višini 2,5 milijona v letu 2023 in 3 milijone v letu 2024.

Če se dotaknem, to je kratek pregled torej proračuna oziroma finančnega načrta ministrstva za leto 2023. Finančni načrt za leto 2024 je pa naslednji. Torej višina je milijarda 64 milijonov 306 tisoč in še malo naprej. Od tega je seveda obrambnih izdatkov 940 milijonov oziroma 1,44 BDP na podlagi seveda obstoječih Umar napovedi. Če pogledamo strateške dokumente slovenske seveda imamo resolucijo o dolgoročnem programu opremljanja in razvoja Slovenske vojske. O tej resoluciji in o tem, da bomo tudi predložili Državnemu zboru spremembe in popravke tega dokumenta sem že govoril, ko smo imeli razpravo o Predlogu rebalansa za leto 22 in ta dokument seveda bo predložen tudi odboru in Državnemu zboru v nadaljnje potrjevanje. Torej, iz tega dokumenta je izpeljan srednjeročni program, ki ga seveda sprejme tako imenovani soper(?), ki ga sprejme Vlada in tam nekako je zapisano tudi želja oziroma projekcija, da se v letih 23 in 24 obrambni izdatki dvigujejo na 1,14 in 1,5. Torej zaveza politična, zelo jasna te Vlade je, da povečujemo obrambne izdatke seveda pa ne na način kot je bilo sprejeto v preteklosti in seveda kot je tudi predsednik Vlade je zelo jasno povedal glavno vprašanje je zakaj in kako se ta sredstva namenjajo. Seveda temu bomo namenjali posebno pozornost v prihodnje tudi na Ministrstvu za obrambo. Seveda pa nas, potem tudi čaka še razprava o tem, kako in na kakšen način dosegati tisto, kar je stara zaveza Republike Slovenije, torej, 2 odstotka BDP za obrambne izdatke. Torej, v letu 24 se Slovenski vojski tako namenja 829,5 milijonov oziroma 77,9 odstotkov finančnega načrta ministrstva. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje 93 milijonov oziroma 8,7 milijona. Zakaj je tukaj diskrepanca v upravi bo tudi kolega pojasnil, torej ta, pod narekovaji bomo rekli padec in še tudi samo dejstvo kako dejansko sta obstoječa proračuna tako v 23 in 24 znatno, znatno višja, kot so bila ta sredstva namenjena tej upravi v preteklih letih. Upravnem modelu ministrstva namenjamo 66,8 odstotkov oziroma 6,3 odstotkov, 66,8 milijonov evrov oziroma 6,3 odstotka finančnega načrta. Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino 70,5 milijona. Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3,4 milijone in Inšpektoratu za obrambo 1,1 milijon.

Če nekako to razdelim po strukturi, o kateri sem tudi prej govoril, med stroške dela in tekoče odhodke, investicije ter raziskave in razvoj je, potem to tako, da namenjamo stroškom dela 380 milijonov oziroma 35 odstotka. Tekočim odhodkom 267,2 milijona oziroma 25 odstotkov finančnega načrta. Investicijam 364,9 milijonov oziroma 34,3 odstotke predlaganega finančnega načrta in razvoj in raziskavam, kot sem že dejal, 23 milijonov evrov. Seveda tukaj so pa še namenska sredstva v letu. V letu 23 načrtujemo torej teh 23,1 en milijon. To so prihodki od prodaje nepremičnin in premičnin ministrstva, prihodki od oddajanja objektov, najem, sredstva požarnega sklada ter drugi prihodki iz lastne dejavnosti. V štiriindvajseti je pa tega za milijon več, 24,1 milijon. Seveda evropska sredstva za slovensko soudeležbo je predvidenih za naslednje leto 33,5 milijonov evrov in tudi tukaj je ta razlika v Upravi za zaščito in reševanje, torej centralizirani in drugi programi EU in kohezijski sklad, medtem ko je teh sredstev v letu 24 predvidenih 4,7 milijonov.

Če nekako še povem kaj so temeljni oziroma ključni projekti v Slovenski vojski in torej ključne finančne postavke. Že v rebalansu za letošnje leto sem povedal, da smo bili seveda primorani v tem, da smo določene projekte, ki so nekako zastali oziroma bili predvideni v leto 22 prestavili bodisi v leto 23 in bodisi kakšnega iz 23 prestavili v 22 in podobna zgodba nas čaka tudi v prihodnje. Še posebej je pa to povezano, kot sem dejal, z Resolucijo o dolgoročnem programu razvoja opremljanja Slovenske vojske, kjer so predvidene, torej pridobivanje dodatnih zmogljivosti v Slovenski vojski skozi daljše časovno obdobje. In tukaj seveda se v Ministrstvu preigravamo vsaj z dvema zadevami, ki tukaj v tem proračunu nista zapisane in nekako zelo verjetno bomo šli v to smer. Torej ena zadeva, ki se je pokazala kot zelo deficitarno, ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropi, tudi v luči vojne v Ukrajini, je zračna obramba. Slovenija kot takšna je tukaj zelo zaostala. In seveda ni to značilnost Slovenije, ampak je, kot sem dejal, torej zračni dežnik različnih nivojev, od najkrajšega do tistega strateškega. Seveda mi ne razmišljamo v Sloveniji o strateških sistemih, ampak takšni, ki so namenjeni uporabi malo večjega prostora ali ključnih objektov, kritične infrastrukture. In tukaj v strateških dokumentih je torej nabava teh zmogljivosti, vendar je zamaknjena časovno v neka prihodnja leta in tukaj seveda razmišljamo zgolj resno, da bi to prestavili v čimprejšnji možni čas, da tako rečem temu. To je ena taka zadeva, ki tukaj torej ni navedena.

In druga zadeva, ki je odprta in seveda tudi ni v temu proračunu načrtovana, kajti strateški dokumenti tega še ne podpirajo. Je o tem, kar smo se tudi že pogovarjali. Govorili smo torej o nadgradnjah srednjih helikopterjev, ki jih je trenutno uporablja Slovenska vojska. Nič pa ni seveda zapisano o tem, da bi se nabavilo še nove lahko srednje helikopterje, ki so uporabni tako za potrebe Slovenske vojske kot za celega paketa podpornih dejavnosti, ki jih Slovenska vojska zagotavlja, bodisi pri gorskem reševanju, bodisi nudenju nujne medicinske pomoči in tako dalje. Tako da tukaj, seveda bomo dokumente temu ustrezno popravili in šli v to smer, da se okrepi tudi številčno te zmogljivosti v najkrajšem možnem času.

Postavke, ki pa so tukaj, torej so tiste, ki so nekako načrtovane, torej krepi se tako oprema, pehotna in strelivo. Torej dodatno se nadgrajuje to, kar sem povedal, helikopterji 412, Bell in Cougar, ki jih že imamo in so bili projekti prestavljeni iz letošnjega leta, pa že leto prej v čas, ki prihaja. Posodobitev ključnih vadišč in strelišč, taktične zmogljivosti. Seveda preigrava, torej sistematično se krepi in bo izvajalo tudi v prihodnje energetska sanacija ključne infrastrukture vojaških objektov Slovenske vojske z namenom seveda te zelene prenove in tudi krepitve zmogljivosti teh objektov. Na drugi strani se povečujemo, tudi se tako sredstva na področju raziskav in razvoja povečujejo in seveda v skladu z zavezami znotraj PESCA, torej znotraj iniciativ v Evropski uniji in kakor tudi v Zvezi Nato. Tako da to je posebna dodana vrednost tega proračuna in tudi kaže zelo jasno usmerjenost te Vlade, da krepi tudi seveda torej prenos finančnega načrta oziroma sredstev na obrambnem področju seveda tudi v slovensko industrijo, slovensko akademsko sfero, slovensko znanje.

Na področju zaščite in reševanja je nekako, če zelo poenostavljeno povem, v preteklosti je bila želja po krepitvi števila objektov, ki jih uporablja zaščita in reševanja za reševanje, po gradnji nekih novih zmogljivosti v tem smislu, torej infrastrukturnih, je pa ta izkušnja vodstva Ministrstva v zadnjih mesecih pokazala in tudi nov direktor nekako je na tem stališču, da seveda se mora predvsem sistem zaščite in reševanja usmeriti v to, da okrepi zmogljivosti, torej sredstva, tehniko, ki jo lahko takoj nudi v čim večji količini v primeru nekih hujših nesreč, in da se seveda osredotoči na izgradnjo enot, zmogljivosti, ki bi jih že zdavnaj moral imeti in seveda na drugi strani, da te enote so tudi ustrezno opremljene ne samo zase, ampak tudi za to, da ponudijo čim večjo količino tehničnih in podobnih sredstev v primeru poplav ali česarkoli podobnega, ljudem, ki to tudi potrebujejo. In to bo nekako ta strateška smer, v katero se bo gibala uprava v prihodnje, seveda pa več lahko kolega pove v nadaljevanju.

Še poseben izziv, ki ga imamo seveda v Ministrstvu za obrambo, predvsem v upravnem delu, kjer bomo še krepili in intenzivneje delali na področju informatike in komunikacij. Tukaj seveda bomo tako zagotavljali dodatna sredstva, dodatne zmogljivosti. Kot veste, smo bili tudi deležni večjega kibernetskega napada, ki je bil v upravnem delu preprečen, medtem ko v Upravi za zaščito in reševanje temu ni bilo tako in seveda enotno upravljanje tega sistema je tisto, kar je nekako že odločeno in seveda poudarjanje oziroma krepitev vseh teh zmogljivosti v, pod eno streho, je tisto, čemur bomo zasledovali, kar bomo zasledovali v prihodnje.

Na Upravi za vojaško dediščino se glede na finančni načrt povečujejo predvsem sredstva za izplačila transferjev vojnim invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja, upoštevali smo tudi pričakovane uskladitve. Torej, večina proračuna te uprave seveda je povezana z zakonsko določenimi obveznostmi in temu primerno mora tudi slediti proračun te uprave, seveda pa bomo tudi okrepili vzdrževanje in posodobitev opreme, informacijske, v tej upravi, kakor tudi pogledali katere konkretne objekte ali spomenike je potrebno se lotiti takojšnje prenove, naj zgolj povem, da je ob obisku v zadnjem v poletnem času ministra na, v taborišču na Rabu, se je ugotovilo, da seveda je tam spomenik v zelo slabem stanju, seveda je to posebej kompleksna zadeva, glede na to, da je zaščiten, na eni strani je to tudi vprašanje, ker je v drugi državi, pa vendarle smo rekli, da bo to zdaj ena izmed prioritet v naslednjem letu, da se pripravi vse potrebno, da se zadevo da v takšno stanje, kot si to tudi zasluži.

Če sklenem, v Ministrstvu za obrambo smo pri pridelavi, pripravi predlogov finančnih načrtov za leti 2023 in 2024 sledili cilju, da seveda zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Sloveniji in mednarodnem okolju ter da zagotovimo sredstva, ki bodo prispevala k izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske ter posodobitvi, krepitvi in razvoju obrambnega sistema ter sistema pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Hvala.

PREDSEDNIK DR. MARTIN PREMK: Evo, se zahvaljujem državnemu sekretarju za predstavitev.

Hkrati vas obveščam, da se je seji pridružila članica odbora Sandra Gazinkovski, ki jo je prej nadomeščala Sara Žibert.

Dajem pa besedo, kot ste predlagali sedaj, predstavniku Generalštaba, brigadirju Francu Koračinu, prosim.