Pozdravljeni!

(Irena Momić, Ministrstvo za finance.) Na kratko bom izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2023 in 2024. Proračuna sta še vedno pripravljena v izjemnih okoliščinah zaradi negotovih razmer povezanih z geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, pa tudi s prisotnostjo epidemije COVID-19 ter posledično spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. S predlaganima proračunoma za obe leti se vlada odziva na nepredvidljive gospodarske in javnofinančne razmere. Gre za prepletenost ekonomskih in proračunskih politik z ukrepi za blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, s strukturnimi ukrepi za povečanje odpornosti gospodarstva ter ukrepi za obvladovanje omenjene epidemije. V prihodnjih letih se pričakuje rast izdatkov državnega proračuna tudi kot posledica zaključevanja obstoječe evropske finančne perspektive za programsko obdobje 2014-2020 in istočasno začetek izvajanja nove finančne perspektive za programsko obdobje 2021-2027. Sredstva za izvajanje kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027, so tako načrtovana v obliki splošne proračunske rezervacije pri Ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena in razdeljena skladno z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za novo programsko obdobje. Poleg sredstev tradicionalnih EU skladov kohezijski, kmetijski in centralizirani EU skladi se pričakuje v omenjenem obdobju intenzivno črpanje na podlagi obsežnega paketa sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Prihodki državnega proračuna so za leto 2023 načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun za leto 2023 višji za 13 % oziroma za 1,5 milijarde evrov. Za leto 2024 pa so načrtovani v višini 13,8 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, trošarine in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2023 določeni v višini 16,7 milijarde evrov, kar je za 3,3 milijarde evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2023. V letu 2024 pa v višini 15,5 milijarde evrov, to je za 7,1 % manj kot v predlogu proračuna za leto 2023. V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 % BDP v letu 2023 in 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 % BDP v letu 2024. V programski strukturi državnega proračuna v letu 2023 se krepijo predvsem programi, povezani s politikami varovanja okolja in okoljske infrastrukture, znanosti in informacijske družbe, podjetništva in konkurenčnosti ter prometa in prometne infrastrukture. Bistveno pa se znižujejo odhodki na politiki in intervencijski programi in obveznosti, servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi, pa tudi splošne javne storitve in administrativne službe. Bolj podrobno glede samega načrtovanja obeh proračunov ter upravljanja javno finančnih izdatkov bo tako ali tako predstavljeno na matičnem odboru, zato predlagam, da kolegi iz obrambnega resorja predstavijo s svoj finančni načrt oziroma njegovo strukturo. Hvala. Toliko.