Dober dan.

(Irena Momić, Ministrstvo za finance.)

V uvodu bi podala splošno informacijo o predlogu sprememb proračuna za leto 2023 in proračuna za leto 2024.

Pri pripravi obeh predlogov proračunov, ki sta zaznamovala zdravstveno in energetsko ter podnebno krizo, gre za prepletenost ekonomskih in proračunskih politik z ukrepi za blaženje posledic draginje, tako za gospodinjstva kot tudi za gospodarstvo, s strukturnimi ukrepi za povečanje odpornosti gospodarstva ter ukrepi za obvladovanje epidemije covid devetnajst.

V prihodnjih letih se tako pričakuje rast izdatkov državnega proračuna, predvsem kot posledica zaključevanja obstoječe evropske finančne perspektive za programsko obdobje 2014 - 2020 in istočasno začetek izvajanja nove finančne perspektive za programsko obdobje 2021 – 2027. Sredstva za izvajanje kohezijske politike za programsko obdobje 2021 - 2027 so načrtovana v obliki splošne proračunske rezervacije pri Ministrstvu za finance, dokler ne bodo določena in razdeljena skladno z izvedbenim načrtom operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021 – 2027. Poleg sredstev tradicionalnih EU skladov, kot so kohezijski, kmetijski in centralizirani EU skladi, se pričakuje v naslednjem obdobju tudi intenzivno črpanje na podlagi obsežnega paketa sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Prihodki proračuna so s predlogom sprememb proračuna za leto 2023 predvideni v višini 13,4 milijarde evrov, od tega predstavlja 10,8 milijard evrov davčnih prihodkov, 542,1 milijon evrov nedavčnih prihodkov in 1,8 milijarde evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. V letu 2024 so načrtovani v višini 13,8 milijarde evrov, od tega 11,5 milijarde evrov davčnih prihodkov, 525,9 milijonov evrov nedavčnih prihodkov in 1,5 milijarde evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. To je za 3,1 odstotka več kot v letu prej, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, medtem ko bodo prejeta sredstva iz proračuna EU, s pričetkom črpanja nove finančne perspektive nekoliko nižja.

Odhodki proračuna so v letu 2023 predvideni v višini 16,7 milijarde EU, kar je za 25 odstotkov več, kot so bili določeni v sprejetem proračunu za leto 2023. Kot že povedano, se zaradi nepredvidljivih dohodkov na področju energetske krize krepijo načrtovani izdatki za blaženje draginje prebivalcev in gospodarstva. V letu 2024 so načrtovani v višini 15,5 milijarde evrov, kar je za 7,1 odstotka manj kot v leto 2023. Posledično se v bilanci prihodkov in odhodkov tako načrtuje primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka BDP letu 2023 in 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP v letu 2024.

V programski strukturi državnega proračuna v letu 2023 se krepijo predvsem programi, povezani s politikami varovanja okolja in okoljska infrastruktura, znanost in informacijska družba, podjetništvo in konkurenčnost ter promet in prometna infrastruktura. Bistveno pa se znižujejo odhodki na politiki intervencijski programi in obveznosti, servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi, pa tudi splošne javne storitve in administrativne službe.

Bolj podrobno predstavitev načrtovanja obeh proračunov je, sta že včeraj predstavila tako predsednik Vlade kot minister za finance in se bodo tudi obravnavali na matičnem odboru. Finančne načrte, resorji bodo pa sami predstavili.

Hvala.