Spoštovana gospa predsednica, gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje!

Obe moji današnji redni oglašanji vsebujeta tudi pojasnila in odzive Fiskalnega sveta na stališče Vlade, ki ga je predstavilo Ministrstvo za finance.

Okvir za pripravo proračunov sektorja država po definiciji podaja osnovne gabarite proračunskega načrtovanja. Fiskalni svet je tudi tokratno, že četrto predlagano spremembo okvira za obdobje 2022 do 2024 ocenil le indikativno, saj se v letu 2023 še v veljavi izjemne okoliščine. Ocena je indikativna tudi zaradi metodoloških izzivov, delno povezanih z določitvijo cikličnega položaja gospodarstva, ki je pomemben vhodni podatek pri določanju meja najvišjih dovoljenih izdatkov.

Pri tokratni oceni smo se soočali tudi z visokim obsegom izdatkov, ki je v predlogu državnega proračuna prikazan na postavki rezerve. V okviru bilanc sektorja država ni te postavke, zato jih mora Ministrstvo za finance razporediti na izbrane kategorije porabe brez ustrezne osnove. Poleg tega ni znano, ali bodo izjemne okoliščine v letu 2024 še veljale. Neznanko predstavlja tudi reforma gospodarskega upravljanja v Evropski uniji in v okviru tega morebiti spremenjena fiskalna pravila.

Predlagana raven izdatkov sektorja država v letu 2024, ko po trenutno znanih informacijah izjemne okoliščine ne bodo veljale, je sicer znotraj razpona ocen najvišje dovoljene meje. Tega določimo na osnovi nabora ocen proizvodnih vrzeli, ki jih redno uporabljamo pri pripravi ocen. Vendar so po naši oceni izdatki v tem letu verjetno podcenjeni, kar bom pojasnil pri naslednji točki dnevnega reda.

V kolikor v letih 2022 in 2023 pogoji za izjemne okoliščine bi ne bili izpolnjeni, bi bile predlagane meje najvišjih dovoljenih izdatkov nad razponom ocen najvišjih dovoljenih izdatkov. To potrjuje, da obstoječi nacionalni zakonodajni okvir omogoča precejšnjo fleksibilnost pri vodenju fiskalne politike v času zaostrenih in negotovih razmer. Sicer pa so tokrat predlagani dvigi med najvišjimi doslej, velika je tudi razlika med predlaganim dvigom za sektor država in vsoto predlaganih najvišjih mej posameznih blagajn javnega financiranja, kar je deloma verjetno posledica obsežnih transferjev med posameznimi blagajnami. Pri tokratnih spremembah sicer tri letnega okvira razpravljamo o spremembi meja za 2023 in 2024, medtem ko je bila meja za dva 2022 nedavno spremenjena z rebalansom. To je nadaljevanje prakse neustreznega srednjeročnega načrtovanja, ko se meje spreminjajo za posamezna leta. Osnovni namen uvedbe instrumenta triletnega okvira z Zakonom o fiskalnem pravilu je bil uveljavitev verodostojnega srednjeročnega načrtovanja. Tega nosilci ekonomske politike doslej niso upoštevali. Vsaj od začetka epidemije se pogoste in necelovite spremembe okvira argumentirajo s povečano negotovostjo. Kljub negotovosti pa je potrebno opozoriti, enako kot opozarja Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in druge institucije, da je verodostojno srednjeročno načrtovanje v časih, ko se je javni dolg občutno povišal, pomemben garant, da tisti, ki ta dolg financirajo, zaradi povečanih tveganj ne zahtevajo višje donosnosti.

Hvala lepa.