Lepo pozdravljeni.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovani!

Vlada skupaj s predlogom spremembe državnega proračuna za leto 2023 in predlogom proračuna za leto 2024 ponovno predlaga spremembe fiskalnega okvira, se pravi, veljavnega odloka, tokrat v delu, ki se nanaša na leti 2023 in 2024. Spremembe so potrebne, da se omogoči ustrezen obseg izdatkov za vse javne blagajne in sektor država v luči spopadanja s spremenjenimi okoliščinami. Za leto 2023 je Evropska komisija potrdila nadaljevanje veljavnosti splošne odstopne klavzule, kar omogoča začasen odstop od fiskalnih pravil, na nacionalni ravni pa se na podlagi zaprosila Vlade do obstoja oziroma prenehanja izjemnih okoliščin v letu 2023, Fiskalni svet ni izrecno opredelil. Ker pa so se razmere in negotovosti zaradi energetske krize, inflacije in vojne v Ukrajini sredi letošnjega leta poslabšale oziroma poglobile, je Vlada skupaj s potrditvijo predloga spremembe odloka potrdila nadaljevanje izjemnih okoliščin tudi v letu 2023, in to bo v prihodnjem letu omogočalo fleksibilno ukrepanje države. Podrobnejše usmeritve za vodenje fiskalne politike po letu 2023, na ravni EU še niso določene, saj razprava glede prihodnosti fiskalnih pravil še poteka. Fiskalni svet je 17. oktobra objavil oceno proračunskih dokumentov 2023 in 2024, in je v oceni pritrjuje Vladi v zvezi z nadaljevanjem izjemnih okoliščin v letu 2023, v luči trenutnih negotovih razmer in ob velikih tveganjih glede gospodarskih obetov. Skladno s tem Vlada torej za leti 2023 in 2024 predlaga povečanje najvišjega obsega izdatkov državnega proračuna, občin ter zdravstvene in pokojninske blagajne. Posledično pa se povečuje tudi najvišji obseg izdatkov sektorja država. Številke so naslednje: 30 milijard 55 milijonov je zgornja meja za sektor država, ciljni primanjkljaj 3 milijarde 300 oziroma 5 % bruto domačega proizvoda. Za državni proračun je zgornja meja 16 milijard 700, zdravstvena blagajna 4 milijarde 340, pokojninska blagajna 7 milijard 65 milijonov, občine 2 milijardi 955 milijonov. Ciljni primanjkljaj državnega proračuna znaša 5,4 % BDP, medtem ko imajo ostale blagajne približno uravnotežen saldo.

Kot rečeno, bo višji obseg izdatkov omogočil izvajanje ukrepov za odpravljanje posledic energetske krize in inflacijske draginje, zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema in pa tudi ohranjanje visoke ravni investicij.

Za leto 2024 v predlaganem Odloku predlagamo povečanje zgornje meje izdatkov, in sicer za sektor država na 29 milijard in pol, potem za državni proračun na 15 milijard 510, za zdravstveno blagajno 4 milijarde 590 milijonov, za pokojninsko blagajno 7 milijard 580 in pa za občine 2 milijardi 990. O tem je ciljni primanjkljaj za sektor država na ravni 2,2 % BDP, za ostale, torej za državni proračun primanjkljaj 2,6, ostale blagajne so pa uravnotežene.

Toliko morda za uvod, potem smo pa z ekipo seveda pripravljeni na vprašanja.

Hvala lepa.