Začenjam 18. sejo Kolegija in vsem prisotnim želim dobro jutro!

Obveščam vas, da sem včeraj, to se pravi, 20. oktobra, sem vas obvestila o širitvi dnevnega reda seje Kolegija z novo točko, in sicer 3.a Predlog sklepa o spremembah sklepa o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora in sem vam poslala tudi gradivo k 1. točki dnevnega reda in dodatno gradivo k 2. točki.

Obveščam vas o nadomeščanju članov Kolegija in sicer kolega Damijan Zrim nadomešča kolega Janija Prednika iz Poslanske skupine SD in pa kolegica Nataša Sukič nadomešča kolega dr. Mateja Vatovca iz Poslanske skupine Levica.

1. TOČKA - DOLOČITEV ČASA OBRAVNAVE TOČK DNEVNEGA REDA TRETJE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. Ta se bo začela v ponedeljek, 24. oktobra. Gradivo ste prejeli včeraj in glede tega odpiram razpravo, če kdo želi besedo? (Ne.)

Torej dajem na glasovanje sklep: »Sprejme se čas za obravnavo posameznih točk dnevnega reda 3. seje zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 24. oktobra, 2022.«

Glasujemo. Za je glasovalo ?, nihče proti.

(Za je glasovalo ?) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet in ta točka zaključena.

Naslednja točka je DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo skupine poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem, za sklic izredne seje Državnega zbora.

Včeraj sem vas z dopisom obvestila o dodatnem gradivu k tej točki, ker je Vlada Državnemu zboru na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v obravnavo predložila predlog o, predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika, o tem pa mora zbor odločiti najkasneje do 1. 11. 2022 in v zvezi s sklicem 22. izredne seje predlagam sledeče: predlog dnevnega reda bi se glasil, 1. Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni Covid-19 na področju zdravstva, po nujnem postopku, 2. Predlog zakona o spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja po nujnem postopku in pa 3. Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika.

Datum seje, ta bi bila v petek, 28. 10. 2022 ob deseti uri pa do zaključka seje. Najava časa za razpravo: za poslanske skupine, ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika, do pet minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predlogov zakonov in do trideset minut za razpravo predlagatelja predlogov zakonov. To sta prva in druga točka. Za poslanske skupine pet minut za predstavitev stališča in po drugem odstavku 67. člena Poslovnika zbora deset minut za razpravo ter do pet minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga sklepa, to je Vlada in do deset minut za razpravo Vlade, to je 3. točka, in v zvezi s tem odpiram razpravo, če kdo želi? (Ne.) Na glasovanje dajem sklep: V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red 22. izredne seje Državnega zbora uvrsti naslednja točka dnevnega reda: 3. točka, to je predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika.«

Glasujemo. (Za so glasovale poslanske skupine Levica, SD in Svoboda.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem zdaj sklep: »Poslanske skupine k eni točki dnevnega reda 22. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika.«

Glasujemo. Soglasno.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In zdaj dajem na glasovanje sklep: »Predlagatelj predlogov zakonov Vlada ima za dopolnilno obrazložitev na voljo do 5 minut, za razpravo pa do 30 minut.«

Glasujemo. Soglasno.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In pa na glasovanje dajem še sklep: »Pri 3. točki dnevnega reda lahko poslanske skupine najavijo do 5 minut za predstavitev stališča ter skladno z drugim odstavkom 67. člena Poslovnika do 10 minut za razpravo, predlagatelj predloga sklepa, to je Vlada, ima za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa na voljo do 5 minut, za razpravo pa do 10 minut.«

Glasujemo. Soglasno.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In predlagam, da odločamo še o sklepu, s katerim bi matičnima delovnima telesoma, to je Odboru za zdravstvo in pa Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino izjemoma omogočili delo po 22. uri, če bi bilo to seveda potrebno. Tako na glasovanje dajem predlog sklepa: »Matični delovni telesi lahko za obravnavo zadev iz dnevnega reda dvaindvajsete izredne seje Državnega zbora po potrebi zasedata tudi po 22. uri.«

Glasujemo.

(Za so glasovale poslanske skupine Levica, SD in Svoboda.) (Proti Poslanska skupina SDS.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in ta točka zaključena.

Naslednja točka je PREDHODNI DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE ZBORA.

In sicer Vlada je Državnemu zboru na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi predložila predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja blaženja posledic nalezljive bolezni Covid-19 na področju zdravstva. Skladno s parlamentarno prakso se bomo o sklicu izredne seje v okviru te točke dogovorili predhodno, tako da bom lahko izredno sejo sklicala takoj ko bo to mogoče, če bodo seveda izpolnjeni pogoji iz 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Glede tega odpiram razpravo, če želi kdo besedo? Ne. Torej prehajamo na glasovanje.

Najprej odločamo o predlogu, da se predlog sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma obravnava na izredni seji. In predlog sklepa se glasi: »V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red izredne seje Državnega zbora uvrsti naslednja točka dnevnega reda: Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni Covid-19 na področju zdravstva.«

Glasujemo.

(Za so glasovale poslanske skupine Levica, SD in Svoboda.) (Proti nihče.)

Torej sklep sprejet.

In na glasovanje dajem še sklep: »Poslanske skupine lahko najavijo do 5 minut za predstavitev stališča ter skladno z drugim odstavkom 67. člena Poslovnika Državnega zbora do 10 minut za razpravo, Vlada ima kot predlagatelj predloga sklepa za dodatno obrazložitev predloga sklepa na voljo do 5 minut, za razpravo pa do 10 minut.«

Glasujemo. Soglasno.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Skladno s sprejetimi odločitvami vas bom pozvala k najavi časa, da bom lahko izredno sejo sklicala takoj, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.

S tem je pa ta točka dnevnega reda zaključena.

In gremo še k TOČKI 3A, TO JE PA PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH SKLEPA O DOLOČITVI ŠTEVILA MEST POSLANSKIH SKUPIN V DELOVNIH TELESIH DRŽAVNEGA ZBORA IN O DOLOČITVI POSLANSKIH SKUPIN, KI JIM PRIPADAJO MESTA PREDSEDNIKOV IN PODPREDSEDNIKOV DELOVNIH TELES DRŽAVNEGA ZBORA.

Predlog sklepa so v obravnavo Kolegiju predložile poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Prejeli pa ste tudi odgovor Poslanske skupine SDS z dne 21. oktobra. V Udisu se nahaja. Tako da zdaj v zvezi s tem odpiram razpravo in vam dajem besedo. Bi kdo besedo? Jaz bi prosila predlagatelja, če bo… Izvolite, gospod Sajovic.

MAG. BORUT SAJOVIC (PS Svoboda): Hvala lepa. Sem želel dati prednost glede na debato, ki sva jo začela na posvetu. Poglejte, šest mesecev po volitvah je treba dati destrukciji, napadom na Sloveniji piko in v ospredje postaviti nepolitizacijo, ampak varnost te države. Sem se v začetku tedna poigral z mislijo, da bo zdaj seveda po Družinskem zakoniku zdaj ena rdeča nit, ki bo delila Slovenke in Slovence, napihovanje zgodbe o migrantih. Točno to se je včeraj na Mandatno-volilni komisiji uresničilo pri napadu na kandidatko za ustavno sodnico.

Zdaj pa k dejstvom. Poslovnik v tej državi je en sam. Ne more biti poslovnik, ki velja za stranko, kadar je v poziciji in pa kadar je v opoziciji. Kolegice in pa kolegi iz Slovenske demokratske stranke nam očitajo nerazumevanje Poslovnika, neko parlamentarno prakso. Ampak samo za osvežitev spomina, se spomnite kako je bilo pri komisiji, o kateri govorimo danes, v prejšnjem mandatu. Kje je bila nacionalna stranka? V poziciji ali v opoziciji? Vsa glasovanja jasno kažejo kaj in kako so novoustanovljene skupine nepovezanih poslank in poslancev imele ustrezno zastopanost v komisijah ali niso? Je poslanska skupina Konkretno, ki je za milimeter držala nad vodo prejšnjo vlado, imela ustrezno ali preveliko potencirano število glasov in pa mest v komisijah in odborih? Pa pojdimo k številkam. SDS je na volitvah dosegla naslednji volilni izid, in sicer, 23,46 % glasov. 27 poslanskih mandatov, delež v procentih glede na 90 poslancev znaša točno 30 %. Število vseh mest v delovnih telesih znaša 313 oziroma 307, če odštejemo poslansko skupino italijanske in madžarske narodnosti. Število mest, ki od zgornje številke pripada koaliciji, je 185, število mest, ki pripada opoziciji pa 122. Poslanski skupini SDS od tega pripada glede na volilni izid 97 mest v delovnih telesih, to je na poslanca 3,59, kar v odstotkih znaša 30,99 % vseh mest, ki jih ima poslanska skupina glede na njeno velikost, glede na 90 mandatov. Torej zadosti, celo 1 % več.

Kako so razdeljena predsedniška in podpredsedniška mesta? Predsedniška mesta, 5 predsedniških mest od skupaj 20-ih, podpredsedniška mesta 17, podpredsedniških mest od skupaj 54 podpredsedniških mest, ki so na razpolago. To je treba še povedati, da je v komisiji KNJF podpredsedniško mesto nezasedeno. Seveda, mesto podpredsednika Državnega zbora pripada stranki kot največji opozicijski po uveljavljenih pravilih. Dotakniti se je treba tudi Komisije za nadzor javnih financ. Kolikor bi bila SDS pripravljena glede na veljavni sklep zapolniti svoja mesta tudi v KNOVS, bi tam imela potem še 3 člane ter predsedniško mesto. Na razrez vplivajo tudi mednarodne delegacije. 8 stalnih delegacij plus OECD delegacija. SDS ima mesta stalnih članov. 6 mest stalnih članov, ima 4 mesta nadomestnih članov in ima SDS vodstva dveh delegacij in sicer Parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje in Skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola, pri čemer vodstvene pozicije v Europolu niso zasedli. Na zadnjem delovnem posvetu smo problematizirali, da bi vrstni red izbire vseh mest moral iti po ključu od največje do najmanjše poslanske skupine. Delitev tudi po 30-letni naši parlamentarni praksi nikoli ne poteka na tak način, saj si glede na generalni razrez mesta predvsem predsedniška in podpredsedniška mesta najprej razdelijo koalicijske poslanske skupine, skupine, ki so jim ljudje zaupali vodenje države, potem šele pride na vrsto opozicija. Drugače je seveda, kar se tiče KNOVS in KNFJ, ker sta to skupini, ki pripadata oziroma komisiji opozicije. Za nas v koaliciji so vse stranke enakovredne. Zadovoljen sem, da NSi vodi državotvorno politiko ne v prid ali pa v korist poziciji v Državnem zboru, ampak v korist in odgovorno do države Slovenije. Da je pa seveda politika zanimiva obrt pa vam preberem še tvit gospoda Danijela Krivca iz prejšnjega mandata citiram: »Parlamentarna praksa je, da imajo pri sestavi delovnih teles prednost koalicijske poslanske skupine. V vseh sestavah parlamenta je bilo tako, pa do sedaj tega ni še nihče problematiziral. Ni šlo za izsiljevanje koalicije, temveč za standarden postopek.« Tako ravnamo in s tem se tudi danes strinjamo.