Govor

Tanja Fajon

Hvala lepa, predsednik. Še enkrat lepo pozdravljam vse članice in člane Odbora za zunanjo politiko tudi vabljene in goste. Se zahvaljujem za povabilo in bom z veseljem pojasnila vsa vprašanja, vsa mogoča stališča, zadrege, tudi kritike v zvezi z odzivanjem Ministrstva za zunanje zadeve in Vlade Republike Slovenije na ukrajinsko-rusko krizo. Naj pa v uvodu povem, da me že sam naslov mogoče malce zmoti oziroma je neroden, ker bi se bolj strinjala z naslovom Ruska vojaška agresija v Ukrajini. Mislim, da bi bolj natančno sam naslov predlagatelja ponazoril, da kdo vodi vojno in kdo je žrtev te vojne.

Očitki, da ima MZZ mlačna stališča, bom skušala utemeljiti v nadaljevanju z več zelo konkretnimi in argumentiranimi stališči in ukrepi, ki smo jih kot Republika Slovenija sprejeli. Ukrajina je napadena in se brani in Ruska Federacija si v nasprotju z vsemi načeli povojne ureditve sveta poskuša prisvojiti njeno ozemlje. gre za grobo kršitev mednarodnega prava, ki temelji na spoštovanju suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti držav. Ne Slovenija in ne mednarodna skupnost vladavine močnejšega ne bosta sprejeli. Ukrajina ima kot napadena država po mednarodnem pravu med drugim 51. člen ustanovne listine OZN pravico do samoobrambe in zato je tudi deležna vseh vrst pomoči mednarodne skupnosti zadnjih 8 mesecev in tudi Slovenije, ves čas. Slovenija Ukrajini pomaga po najboljših močeh, tako bilateralno kot članica Evropske unije in zveze Nato, pomagamo humanitarno, sprejemom beguncev, tudi z orožjem, politično in nenazadnje moralno. Tudi sama sem bila poleti, ko se mi je zdel primeren čas za to, na obisku pri zunanjemu ministru Ukrajine v Kijevu. Ukrajina danes še vedno potrebuje vso pomoč in s podporo bo Republika Slovenija nadaljevala tudi v prihodnje, upoštevajoč na seveda naše zmožnosti in kapacitete. Mi smo do zdaj, prej sem že povedala, pa še enkrat ponovim, namenili 80 % Ukrajini naše celotne humanitarne pomoči, gre za precejšen znesek, več kot 4 milijone evrov, ki je veliko višji od naše lanskoletne svetovne humanitarne pomoči. Samo sama sem v Kijevu med obiskom dogovorila dodatno pomoč milijon evrov, ki je odgovor na obisk v Kijevu, ki jo ta hip tudi izvajamo, gre za psihosocialno pomoč, gre za projekte rehabilitacije protiminskega delovanja, donacija dveh reševalnih vozil in se per capita Slovenija zelo visoko uvrščamo med države članice, nekje na 17. mesto, torej ta slab milijon evrov je bil dovoljen oziroma dogovorjen z moje strani poleti v Kijevu. Donirali smo pa tudi kot Republika Slovenija vojaško pomoč za dva oklepna bataljona, skupaj 19 milijonov evrov. Zdaj, mi smo poleg tega v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov v Luksemburgu potrdili šesto tranšo pomoči za instrument, ki pomaga pri modernizaciji, vzdrževanju vojaške opreme v Ukrajini, gre za približno 500 milijonov evrov, skupaj je znotraj tega instrumenta v Ukrajini namenjenih že več kot 3 milijarde evrov. Tudi dogovorili smo vzpostavitev vojaške misije za urjenje ukrajinskih vojakov na evropskem ozemlju. Poleg tega smo podprli kot Republika Slovenija zelo obsežen paket sankcij. Za nami je že osem paketov sankcij, ukrepov Evropske unije proti Ruski federaciji, jih tudi izvajamo. Nedavno je bil sprejet osmi paket sankcij, zelo pomembna je bila tudi cenovna kapica za rusko nafto in pa tudi sankcije proti posameznikom, ki so sodelovali pri razglašanju nezakonitih oziroma izvedbi referendumov v ukrajinskih regijah. Ko govorimo o sankcijah, cilj sankcij je čim bolj natančno opredeljen, da na eni strani resnično prizadenemo zmožnosti Putina, da nadaljuje vojno, na drugi strani pa seveda, da čim manj prizadenemo evropske prebivalce in gospodarstvu. To bo tudi tema tokratnega zasedanja evropskih voditeljev jutri in v petek v Bruslju.

Rusija je agresor. Slovenija seveda je obsodila napade na civilno prebivalstvo, na civilno infrastrukturo zelo strogo, tudi približno ne mlačno. Ves čas, konstantno, vsak teden v različnih formatih in na različnih ravneh sestankov. Vsaj jaz imam praktično vsak teden in bilateralne in sestanke na različnih formatih. Gre za grobo kršitev mednarodnega in humanitarnega prava in zato smo v Sloveniji tudi Vlada celotna močna zagovornica boja za odpravo nekaznovanosti vseh storilcev najkaznivejših, najhujših dejanj. Vi boste vedeli, da je Slovenija pred kratkim pristopila tudi k Sodišču za človekove pravice, ko gre za kaznovanje hudih zločinov v Ukrajini. Da se pogovarjamo o pristopanju k Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da pa imamo na mizi tudi ukrajinsko pobudo za ustanovitev posebnega sodišča za pregon ruske agresije na Ukrajino. Tudi o tej smo ta teden govorili, je še v obravnavi, ker moramo predhodno rešiti veliko vprašanj, oblika, pristojnost, financiranje tudi vprašanje imunitete za državne uradnike. Tako da ta pobuda ukrajinska za posebno sodišče, kot rečeno, je znotraj Evropske unije še v obravnavi.

Kar zadeva mirovna pogajanja. Seveda si mi prizadevamo, da bi se vojna čim prej končala in da bi se pogajanja tudi čim prej začela. Putin mora najprej to vojno ustaviti, to je dejstvo. Spoštovati mora ozemeljsko celovitost Ukrajine in se vrniti za pogajalsko mizo. Vi se boste spomnili, da je ukrajinski predsednik 4. oktobra podpisal odlok, ki izključuje pogajanja s Putinom, da je hkrati Putin postavil pogoje za začetek pogajanj, ki so trenutno pravzaprav nesprejemljivi. Ukrajina. Ali gre za vrnitev na meje pred leto 91 ali gre za rusko nezakonito aneksijo štirih ukrajinskih regij, demateralizacijo Ukrajine? Skratka, pogoji, ki jih Putin postavlja za začetek pogajanj so trenutno za ukrajinsko stran nesprejemljivi. Spirala vojne dobiva nevarne pospeške. Slišali ste tudi Putinove nedavne izjave o uporabi in grožnji z uporabo taktičnega jedrskega orožja. To postaja realna grožnja in vsem je jasno, da je to lahko pot v pogubo za celotno Evropo, za ves svet. V takšni vojni, ki bi imela tudi razsežnosti uporabe jedrskega orožja ne more biti zmagovalca, zato moramo res okrepiti vse napore, da se prepreči takojšen poguben razvoj dogodkov oziroma morebiten jedrski spopad. Na splošno, treba bo vložiti zelo veliko napora, da preprečimo nadaljevanje zaostrovanja razmer. Vrata za premirje, za morebitno mirno rešitev morajo ostati odprta, ampak slednje nikakor ne sme iti v škodo ozemeljske celovitosti Ukrajine. Tudi Slovenija nenazadnje ne more igrati sama vloge posrednika, jaz mislim, da se to vsi zavedamo. Aktivno pa podpiramo vse dosedanje napore, vsa uspešna posredovanja, tako kot je bila zadnja pobuda, uspešna pobuda, da gre za izvoz žita iz Črnega morja tam, kjer je to najbolj potrebno. In ta izvoz žita poteka, veliko vlogo je tu odigral generalni sekretar Združenih narodov Guterres. Bomo podpirali vsakršne take akcije, nadaljnja prizadevanja za premirje in pa končanje vojne ter obnovo Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah. Okrepili bomo pogovore, sodelovanje s podobno mislečimi državami, hkrati pa seveda takšno premirje in pa mirovna pogajanja morajo biti tudi gradnja nove varnostne arhitekture v Evropi. Kot vsaka vojna se bo seveda tudi ta vojna enkrat zagotovo in bo morala končati in takrat bodo mogli za pogajalsko mizo sesti prav vsi akterji, zraven tudi Rusija, ker brez nje ne bo možnosti graditi trajnega miru in stabilnosti v Evropi.

Glede obnove Ukrajine, ker tudi o tem potekajo pogovori. Finančno breme za sanacijo uničene javne in zasebne infrastrukture bo precejšnje. Ocene gredo v več milijardne zneske. Naslednji teden, 25. oktobra, bo v Berlinu mednarodna konferenca. Namenjena bo razmisleku o upravljanju in financiranju obnove skupaj z mednarodnimi partnerji in finančnimi institucijami. Voditelji bodo o tem razpravljali tudi na Evropskem svetu ta teden, tako o fizični obnovi kot o rehabilitaciji in dolgoročni prenovi države.

Zdaj v celotnem naboru aktivnosti za obnovo države si v Sloveniji predvsem prizadevamo locirati področja, ki so kompatibilna s slovenskim gospodarstvom. V proces obnove nameravamo povabiti tudi slovenske občine. V ta namen se naslednji teden ponovno sestane tudi državni sekretar za Ukrajino na MZZ z ekipo. Seveda pa realizacija omenjenega zahteva končanje sovražnosti na ozemlju Ukrajine.

Kar zadeva članstva najprej v Evropski uniji. Slovenija je podprla status kandidatke za Ukrajino in Moldavijo in pa tudi evropsko perspektivo Gruzije. Pri tem poudarjamo pomen izpolnjevanja pogojev in meril kot ključne dimenzije širitvenega procesa.

Veliko je bilo besed o članstvu v zvezi Nato. Zdaj najprej povem o Ratifikaciji pristopanja Finske in Švedske. Finska in Švedska sta zaprosili za članstvo v zvezi Nato 18. maja. Državni zbor je ratificiral 14. julija. Jaz ne vidim tu nobene zamude, nasprotno, bili smo zelo hitri. Zdaj je ratificiralo 28 držav od 30, še Turčija in Madžarska morata zaključiti postopke.

Kar zadeva samo članstvo Ukrajina v Natu. Slovenija zagovarja suvereno pravico vsake države, do samostojne zunanje politike, vključno s povezovanjem na varnostnem področju in vključevanjem v obrambna zavezništva. Mi smo od samega začetka vedno zagovarjali in tudi naša Vlada zdaj Natovo politiko odprtih vrat. Vendar pa mora ta politika, kot vsi veste in poznate pogodbo, sem prepričana, krepiti varnost zaveznic in partnerjev. To določa Severnoatlantska pogodba v 10. členu. Slovenija odločno podpira enotnost Nata v poslanstvu varovanja in obrambo ozemlja in prebivalstva Natovih zaveznic in enotnost Nata. Enotnost je ključnega pomena tudi za Ukrajino, saj slednje izhodišče nadaljnje izdatne politične in praktične podpore Ukrajini. Tega se danes zaveda tudi Ukrajina. To in vse podobne odločitve Slovenija sprejema v skladu z nacionalno varnostnim interesom in vselej v krogu zavezništva.

Mi razumemo argumente in prizadevanja Ukrajine, da stori vse za svojo obrambo in da je v danih razmerah ponovila prošnjo za članstvo v Natu. In Slovenija ne nasprotuje ukrajinski prošnji za članstvo v Natu, vendar pa je treba najti pravo pot in pravi čas do uresničitve slednjega. S prošnjo za članstvo v Natu je Ukrajina mobilizirala dodatno pozornost mednarodne skupnosti, vendar prošnja o članstvu Ukrajine v Natu ta trenutek ni na dnevnem redu zasedanja zveze Nato. Se boste pa spomnili, da Ukrajina že zelo dolgo goji aspiracije za članstvo v Natu. Leta 2008, je pred vrhom v Budimpešti upala na status države z akcijskim načrtom za članstvo v Natu. Takrat so se zaveznice odločile drugače in takrat jaz nisem bila v vladi, mislim, da je bila to Vlada predsednika Janeza Janše, ste se odločili, mogoče manj dolgovidno ali pa daljnovidno, da podpremo samo posebno obliko intenziviranega sodelovanja z Natom. Torej leta 2008 bi mogoče lahko že podprli članstvo Ukrajine v zvezi Nato, pa se je zavezništvo takrat pod drugo vlado, v kateri še enkrat, nismo bili mi, odločilo narediti korak nazaj. Mogoče bi bila danes situacija drugačna. Sicer pa z agresijo Rusije na Ukrajino, se je varnostni položaj Ukrajine, tudi varnostni položaj v evropskem prostoru močno spremenil. Ukrajina je danes država v vojni. Vi veste, da država v vojni težko pristopa in prispeva h kolektivni varnosti zavezništva in kaj to pomeni, če pride do aktivacije člena 5, ki pomeni kolektivno obrambo napadene države. Bolj kot karkoli, potrebuje Ukrajina danes pomoč pri obrambi in pa politično podporo, nenazadnje moralno, kar ste omenili sami. Ukrajini je potrebno še naprej nuditi pomoč,. Mi bomo ostali zavezani podpori pri njeni samoobrambi, tako znotraj zavezništva, tako bilateralno, kot tudi seveda znotraj Evropske unije. Se mi zdi, da je ključna v tem času enotnost evropske celine, enotnost zavezništva, pa tudi enotnost slovenske politike.

Hvala.