Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, poslanci, gospa ministrica.

V Slovenski demokratski stranki smo torej, kot ste že uvodoma povedali zahtevali sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko v skladu z 48. členom Poslovnika. Mi želimo razpravljati oziroma se nam zdi pomembno, da opravimo razpravo o odzivih tako Ministrstva za zunanje zadeve kot celotne Vlade Republike Slovenije na ukrajinsko, rusko krizo. Menimo namreč, da so marsikateri odzivi prepočasni, včasih tudi umanjkajo, včasih pa so te izjave ali pa odzivi, ki jih dajejo predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve oziroma kar ministrica sama tudi precej nerodni, v nekih trenutkih tudi nespametni.

Moram povedati, da tudi imamo kar nekaj zadržkov tudi do delovanja Odbora za zunanjo politiko, ker tudi menimo, da bi morala v nekaterih trenutkih Odbor za zunanjo politiko hitreje določene stvari obravnavati. naj spomnim, da če ne bi bilo Slovenske demokratske stranke oziroma Poslanske skupine SDS vprašanje kdaj bi ratificirali pogodbo o pristopu Finske in Švedske v zvezo Nato. Naj spomnim, da je se pričel ratifikacijski postopek za pristop obeh držav k Severnoatlantski pogodbi v juliju, da sta takrat državi izrazili namero, da opustita to dolgoletno vojaško nevtralno državo in postaneta del zavezništva Nato, čeprav vemo, da sta sicer ves čas sodelovali z zavezništvom Nato, ampak uradno pa sta pristopili torej šele v juliju oziroma zaprosili za ratifikacijo. Vsi parlamenti so morali to storiti, ampak je bilo na mestu vprašanje in takrat smo tudi dali poziv, poziv OZP, da Vlado Republike Slovenije pozove k čimprejšnji pripravi in določitvi Predloga zakona o ratifikaciji. Namreč zdelo se je tako, kot da se nekako namensko zavlačuje s to ratifikacijo. No, potem se je vendarle zgodila in bila podpisana 14. julija 2022 v Državnem zboru.

Ampak želim, da se to ve. Mimogrede, vstop Finske in Švedske v Nato, se boste spomnili, temu je nasprotovala Levica, ki pa je vaša koalicijska partnerica. In dobro bi bilo, da bi mogoče tudi zunanja ministrica povedala, kaj meni o takšnih namerah, ko koalicijska partnerica zavrača tudi takšna dejanja, kot je vstop Finske in Švedske v Nato.

Moram reči, da smo imeli tudi kar nekaj težav s tem, kdaj bo dejansko podpisana skupna izjava o neveljavnih in nezakonitih referendumih. Že prejšnjič smo opozorili na to, zato smo tudi zahtevali sklic nujne seje odbora OZP. No, na koncu je vendarle predsednik Odbora to izjavo skupno tudi podpisal, kar smo tudi pozdravili.

Zdaj veste, da situacija v Ukrajini je resna, da je vojna v Ukrajini sedaj že 8 mesecev. Med 23. in 27. septembrom so potekali referendumi v štirih okupiranih ukrajinskih regijah za njihovo priključitev k Rusiji. Predsednik Rusije Putin je torej podpisal dokumente za priključitev, potem pa je ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski zaprosil za hitro članstvo v zvezi Nato, za katero pa seveda potrebuje odobritev vseh 30 članic.

V Slovenski demokratski stranki menimo, da je pri tako pomembnih vprašanjih potreben odločen odziv države in odločen odziv vseh držav, ki so na nek način zaveznice Ukrajine in tudi zagovornice varnosti in stabilnosti.

Zdaj že prej ste, spoštovana gospa ministrica za zunanje zadeve, ko smo vas spraševali v zvezi z ukrajinsko, rusko ukrajinsko krizo, povedali, da Slovenija bo vedno na strani Ukrajine, dokler bo ta potrebovala pomoč. Tudi povedali ste, da vsa prizadevanja gredo v smeri, da se čim prej končajo ti spopadi. Pa vendarle je treba omeniti, da niste dali jasnega odgovora oziroma ste se kar malo izmikali, kako je s tem, da bi Slovenija razglasila Rusijo za teroristično državo, glede na to, da to, kar se dogaja na ozemlju Ukrajine, je de facto to. Torej tukaj bi vseeno želela, da se malo bolj ustavite pri tem in še enkrat tudi tistim, ki nas gledajo in spremljajo, to obrazložite.

Zdaj moramo vedeti, da je bila prejšnja Vlada, ki jo je vodil gospod Janez Janša ves čas aktivna v podpori Ukrajini in je javno, jasno, glasno in tudi z dejanji zagovarjala neodvisnost ter suverenost Ukrajine. Že prej sem povedala, da je bil predsednik Vlade eden izmed prvih oziroma prvi skupaj še z dvema predsednikoma vlad, ki so obiskali Kijev po začetku ruskega napada, po treh tednih.

Skratka, hočem samo prikazati, kako na eni strani je delovala prejšnja vlada v izjemno podporo v Ukrajini, v moralno podporo, ne samo z besedami, tudi z dejanji. Tukaj pa se večkrat vidi pri odzivih nove Vlade pod vodstvom doktor Roberta Goloba, da so odzivi na to ukrajinsko krizo precej bolj mlačni, kot bi si želeli.

Glejte, v javnosti se večkrat izražajo stališča tako vas, spoštovana zunanja ministrica, kot Vlade, da ste sicer solidarni z Ukrajino, nič ne rečem, to velikokrat poveste in tudi prav je tako, vendar pa se velikokrat besede ne ujamejo ravno z dejanji. Zdaj, Slovenija je ena redkih novih držav članic zveze Nato, ki ukrajinskega članstva v zvezi Nato ni javno in odločno podprla. Tukaj bi želela vedeti razlog, zakaj. Tudi pri odzivu na referendume, kot sem že povedala prej, ni bilo takoj podpisa predsednika Odbora za zunanjo politiko v zvezi s tem, da obsoja neveljavne in nezakonite referendume, ki jih je organizirala in izvedla Rusija. Skratka, če ne bi bilo nekako naše poslanske skupine, ki stalno bdi nad temi vprašanji in na nek način preganja, da pridemo do nekih zaključkov, se bojim, da še danes nekatere stvari ne bi bile realizirane. In to bi bil izjemno slab signal za mednarodno javnost, izjemno slab signal za mednarodno javnost. Glejte, javna podpora članstvu Ukrajine v zvezi Nato je izjemnega moralnega pomena za Ukrajino in zato mi menimo, da je Ukrajino potrebno odločno podpreti in s tem tudi pokazati solidarnost z njo in ji seveda pomagati, kolikor je mogoče. Gospa ministrica, vi ste glede morebitne podpore vstopu Ukrajine v zvezo Nato pred kratkim dejali, da ste do tega vstopa zadržani, mi pa menimo, da tukaj gre za precej nepremišljeno potezo, ki nenazadnje lahko škodi tudi mednarodnemu ugledu Slovenije glede na to, da vemo, da je devet članic zveze Nato pa takoj pristopilo k podpisu skupne izjave, v kateri so tudi zapisali, citiram: »Podpiramo Ukrajino pri njeni obrambi pred rusko invazijo. Zahtevamo, da se Rusija takoj umakne iz vseh zasedenih ozemelj in spodbujamo vse zaveznike, da znatno povečajo vojaško pomoč Ukrajini«. Torej teh devet držav članic zveze Nato je podpisalo to izjavo. Seveda je potrebno vedeti, da izražajo skrb, da bi Rusija izvedla napad tudi nanje. Vemo, kaj predsednik Putin govori, vemo, kako grozi tudi z jedrskim napadom. Jaz sem pred kratkim ministra za obrambo v ustnem vprašanju spraševala ravno to, kako smo mi strateško pripravljeni, če pride do morebitnega jedrskega napada ali pa jedrskega onesnaženja. In veste, kaj mi je odgovarjal? Odgovarjal mi je o tem, kaj se dogaja na Agenciji za zaščito in reševanje in o kadrovskih težavah znotraj te agencije, to je bila vsa strategija glede tega področja. Ampak je to še kako resna zadeva in upam, da mi boste vsaj vi lahko obrazložili, kako smo v tem primeru pripravljeni kot država.

Skratka mi bi si želeli, da bi Ministrstvo za zunanje zadeve pristopilo k podpori oziroma podpisu omenjene izjave podpore, ki posredno nakazuje tudi podporo članstvu Ukrajine v zvezo Nato. Mislimo tudi, da se je potrebno aktivneje in hitreje odzivati na vse skupne oziroma večinske pobude držav Evropske unije glede reševanja ukrajinsko-ruskega spora in zato tudi Odboru za zunanjo politiko predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednji sklep. Ga bom prebrala: Odbor za zunanjo politiko poziva Vlado Republike Slovenije, da podpre članstvo Ukrajine v zvezi Nato in pristopi k podpisu skupne izjave o podpori članstvu Ukrajine v zvezi Nato. To je uvodna obrazložitev dodatna naše zahteve za sklic. V nadaljevanju, v kolikor bo potrebno, pa bomo še seveda razpravljali in podali še dodatna morebitna stališča. Je pa dejstvo, da se vsi skupaj nahajamo v zelo zahtevni situaciji in mislim, da je prav, da danes opravimo to razpravo in da se končno soočimo z nekaterimi stvarmi in tudi s tem, zakaj tako mlačni odzivi torej do tega tako pomembnega vprašanja in zakaj ne čisto res jasna in odločna stališča Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Hvala.