Predsednica, hvala za dano besedo.

Najprej lep pozdrav gospe državni svetnici, obema predsednikoma, državnemu sekretarju v ekipi iz pravosodja!

Zdaj, ta fazni zamik 10 mesecev, ki ga je omenil gospod Florjančič v kontekstu neke časovne distance se morda pozna pri nekih kratkoročnih debatah, ampak mi imamo tu vedno neke zimzelene pereče teme. Tako da jaz mislim vseeno, da glede tega 10 mesecev po obravnavanem poročilu ni takšne panike.

Zdaj, kar se pa tiče, gospod Horvat je govoril, kolikor sem ga razumel, v svojstvu učinkovitosti in uspešnosti sodišč in izvajanja, ker še pol imamo drugo točko namreč na vašo temo.

Zdaj kar se tiče najprej kadrovske opremljenosti, zdaj gospod Florjančič je povedal, da se je zdaj število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev zmanjšalo dejansko na 42, bolj eksaktno na 41,9(?), jaz tudi vidim, da Komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja je v svoji zadnji oceni, sicer iz leta 2020 izpostavila, da ima Slovenija res za 41,7 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, kar je pa vendarle še vedno uvršča na 3. mesto, za kneževino Monako, pa za Črno goro. Še vedno smo tukaj na 3. mestu. Zdaj sicer vi pravite, da je nadaljnje znižanje sodnikov nemogoče, pač zaradi tudi novih pristojnosti, ki jih v bistvu vam mi nalagamo kot zakonodajalec. Pa vendarle so strokovni sodelavci tisti, ki pa vendarle sodnikom pomagajo. Zdaj sicer, jaz sem prej poslušal gospoda Horvata, je dejal, da jih je malo, ampak po tej isti oceni …/nadaljevanje) iz 2020 leta smo še vedno rekorderji po številu pravosodnih delavcev. Jaz verjamem, da ste si vi to pogledali, da imamo tega tovrstnega osebja na 100 tisoč prebivalcev v Evropi 160 oseb na 100 tisoč prebivalcev oziroma med 3 in 5 nesodniškega osebja na enega profsiolnega sodnika. Tukaj se torej še vedno vodimo v Evropi. Tako da jaz mislim, če so zdaj ti strokovni sodelavci usposobljeni, da lahko dosti bremen sodnikov potem tudi odvzamejo.

Zdaj, kar se tiče, veseli me, da je danes je družinska problematika iz vseh deležnikov izpostavila tudi tako s strani predsednika Sodnega sveta kot Vrhovnega sodišča kot tudi državnega sekretarja. Vsi opažamo to hudo pomanjkanje sodnih izvedencev. To je dejansko na področju klinične psihologije res pereč problem. Zdaj tukaj so tudi otroci tisti, ki so v tem odraščajočem obdobju, imajo travme pri sodnih postopkih, zdaj pa se dejansko zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev sodni postopki vlečejo; se pravi, tu se po moji oceni dela dvojna škoda.

Veseli me današnja napoved državnega sekretarja Zbičajnika, da bo tukaj Ministrstvo za pravosodje izkazalo večji angažma, da dejansko boste peljali večje aktivnosti na tem področju, kar ocenjujem, da je nujno potrebno.

Kar se tiče prostorskih pogojev, no, to je tista zimzelena tema, o kateri sem govoril. Res je, osemnajst najetih lokacij, razpršenost za uporabnike sodišč. To je dejansko, kako bi rekel, že tako gredo z neko obremenitvijo na sodišča, pa še dodatna obremenitev, da to iščejo; to je malo težko za njih. Veseli me, da je Ministrstvo za pravosodje že v letu 2021 pod Vlado Janeza Janše naredilo korake v tej smeri. Jaz verjamem, da je tudi nova garnitura na Ministrstvu za pravosodje pripravila neko dolgoročno strategijo reševanja prostorskih problemov sodišč, ne

samo v Ljubljani, v bistvu po vsej državi. Jaz upam, da delate na tem področju s pospešenim tempom. Vendar, ker ste pa govorili tudi o reviziji Računskega sodišča, jaz sem si jo tudi pogledal. Namreč, ker je bil razdelek 12 nova sodna stavba v Ljubljani, ker je bilo revizijsko poročilo izdano 30. 3. 2020. Uvodoma je tu revizijsko poročilo izpostavilo, da se ta zatečena situacija pri realizaciji projekta nove sodne stavbe vleče že dejansko neverjetnih petnajst let, bila v bistvu pod vsemi vladami, tako levimi kot desnimi. Tako je ta počasnost na obeh političnih poljih bila vsaj s strani revizijskega poročila izkazana. Vi ste dejali, da je ta izkazan popravljalni ukrep oziroma odzivno poročilo, da je bilo s strani Ministrstva za pravosodje pozitivno, se pravi, zadovoljivo obravnavano. Se pravi, kolikor sem vas razumel, se bo zdaj iz faze načrtovanja premaknilo v fazo izvajanja, končno, da je bil projektant za novo sodno stavbo že izbran. Dobra novica. Pa vendar me zdaj tu zanima, ker ste pač morali po navodilih Računskega sodišča te postopke izdelave investicijske dokumentacije narediti v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije, pa me vseeno zanima. Rekli ste sicer, da imate problem pač v zagotavljanju proračunskih sredstev. Vendar vas tudi Računsko sodišče napotuje na evropska sredstva, na morebitno prodajo kakšnih nepremičnin. Tu mogoče, gospod Zbičajnik, kakšen odgovor, ali tudi na Ministrstvu za pravosodje bolj aktivno zagotavljate vire financiranja; se pravi, mogoče malo več o tej finančni konstrukciji, ker bo to vendar strošek, po zadnjih ocenah krepko čez 100 milijonov. Ali imate kakšne nove informacije v zvezi s tem, to vas bi prosil.

Ja, ko je gospod Florjančič, predsednik Vrhovnega sodišča, govoril o varnosti, vsi smo bili frapirani nad tistimi zavrženimi napadi na sodnike, kjer gre dejansko, ocenjujem, za napad na sodno oblast, na sodno vejo oblasti. Me pa čudi, da takrat v prejšnjem mandatu nismo uspeli s svojim predlogom. Mi smo namreč predlagali, če se spomnite, spremembo zakonodaje ravno na tem področju groženj zoper predstavnike države, najvišje, predsednika države, poslance, člane Državnega sveta, tudi sodnike; res je, da smo opredelili za ustavne in vrhovne sodnike. Jaz sem bil takrat tudi mnenja, da v bistvu za vse sodnike, da se potem taka kazniva dejanja preganja dejansko po uradni dolžnosti. Žal je bilo to takrat zavrnjeno, kar me žalosti, ker mislim, da sodniki morajo pri svojem delu biti dejansko povsem varni. In ne glede na to, da spada ta varnost tudi na področje Ministrstva za pravosodje, upam, da bo tudi tu malo več posluha za te pereče probleme, ker je bila ta situacija res v zadnjih letih, da rečem, ne samo pri sodnikih, tudi pri nas poslancih; mi gremo čez cesto, pa smo deležni in psovk in takšnega nekulturnega ravnanja, včasih tudi groženj. Tako mi je res žal. Mogoče bo pa v tem mandatu več posluha, pa bo aktualna koalicija to uzakonila, se pravi, da bi se te grožnje, zavržne, preganjale po uradni dolžnosti. Kar se pa tiče zaupanja v sodstvo, tudi mislim, da je Fakulteta za družbene pravne študije izdala svoje poročilo, da se vendarle vsaj za odtenek zvišuje zaupanje v sodstvo, seveda so pa tudi vsi sodniki tisti, kakor tudi vsi drugi deležniki, ki nekako vzbuja zaupanje v sodstvo, tudi uporabniki sodišč, ki so potem, bi rekel, tako na prvostopenjski kot na drugostopenjski stopnji, da imajo zaupanje v samo sojenje.

Tako da, zaenkrat toliko.

Hvala.