Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Samo vprašal bi, a 1. pa 2. točko smo združili? / oglašanje iz dvorane/ Samo v kontekstu poročila? Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, spoštovani predsednik Sodnega sveta, ostali prisotni!

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2021 predstavlja pomemben akt, ki je podlaga za realno oceno o učinkovitosti in uspešnosti izvajanja sodne oblasti in omogoča zaznavo širših problemskih izhodišč, s katerimi se sooča sodstvo, ter oblikovanje predlogov za njihovo rešitev. Prav tako pa je letno poročilo v pomoč ministrstvu pri ugotavljanju odprtih vprašanj in pripravi potrebnih sprememb ter izboljšav na področju delovanja sodstva tako v okviru pravosodne uprave kot na zakonodajnem področju. Ministrstvo ugotavlja, da je letno poročilo pripravljeno skladno z Zakonom o sodiščih in kot pozitivno ocenjuje, da sodstvo kot celota za leto 2021 izkazuje dobro poslovanje, predvsem pa, da so bila sodišča v preteklem obdobju, zaznamovana z epidemijo, sposobna prilagoditve novim razmeram in novim načinom dela, pri čemer vedno obstajajo možnosti za določene izboljšave. Ministrstvo pozdravlja, da je bilo v letu 2021 dosežen eden od ciljev strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja števila sodnikov na število prebivalcev, ter da se kažejo premiki v smeri večjega zaupanja splošne javnosti v sodstvo, predvsem uporabnikov sodišč.

Po pregledu podatkov o poslovanju sodišč je mogoče pritrditi oceni Vrhovnega sodišča, da je bilo izvajanje sodne oblasti tudi v letu 2021 uspešno. Tako je kot pozitivno izpostaviti, da so sodišča v letu 2021 ponovno obvladovala prejete zadeve, zmanjšalo se je število nerešenih zadev in skrajšal povprečni čas rešitve. Je pa zadnjih nekaj let opazen trend zmanjševanja števila rešenih zadev in stagniranja povprečnega časa rešitve pomembnejših zadev, ki se je v letu 2021 celo nekoliko podaljšal.

Ministrstvo pozdravlja, da je predsednik Vrhovnega sodišča zaradi vsebinske analize omenjenih trendov v letu 2021 imenoval posebno delovno skupino. Na tem mestu bi se zahvalil sodstvu za konstruktivno sodelovanje z Ministrstvom pri izvedbi skupnih projektov in pri pripravi predpisov, saj Ministrstvo ocenjuje, da sodelovanje uporabnikov predpisov pri snovanju njihovih sprememb pomembno vpliva na kakovost in ustreznost normativnih rešitev.

V nadaljevanju bi se na kratko opredelil do določenih pomembnejših odprtih vprašanj, ki ste jih danes izpostavili in jih izpostavljate tudi v vašem letnem poročilu.

Glede razreševanja prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani in izgradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani, so bili v letu 2021 narejeni pomembni premiki. Za projekt je bilo izvedeno prostorsko programska preveritev, izdelana natečajna naloga in izveden arhitekturni natečaj. Izdelane so bile tudi predhodne arheološke in dopolnitvene geomehanske poročila. Na žalost se natečaj ni zaključil v letu 2021, saj je bila vložena revizija na odločitev natečajne komisije na Državno revizijsko komisijo, ki je zavlekla planirane aktivnosti glede projekta za pol leta.

V maju 2022 je bila revizijski zahtevek rešen v prid Ministrstvu za pravosodje, ki je v celoti potrdil pravilnost izbora in izvedbe natečaja. Takoj po pravnomočnosti odločitve je Ministrstvo v poletnih mesecih 2022 nadaljevalo s postopkom izbora projektanta in izvedlo pogajanja brez predhodne objave in s tem izbralo projektanta, zmagovalca natečaja za izvedbo projektiranja nove sodne stavbe v Ljubljani.

Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev se ta projekt zamika, ampak Ministrstvo ima ta projekt kot dolgoročni projekt nekako v obdobju 7 let, da se postopki nadaljujejo.

Glede Ministrstva in prostorske problematike sodišč rešuje že od leta 2014, pri čemer v zadnjih letih sledi usmeritvam strategije pravosodja 2030, ki je v pripravi in ki v posebnih poglavjih nastaja tudi reševanje prostorskih pogojev pravosodnih organov.

Tekoče rešujemo tudi ostale zadeve. Sedaj je v tekočem reševanju dodatna sodna dvorana v Ljubljani.

Glede nove sodniške zakonodaje je Ministrstvo v decembru 2021 Vrhovnemu sodišču posredovalo delovni osnutek novega Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, ki urejata vprašanje uveljavitve sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika. Po prejemu pripomb in mnenj pravosodnih deležnikov, ki so bile posredovane marca 2022, je Ministrstvo pripravilo novo besedilo obeh zakonov, ki zajema sprejete predlagane rešitve in opredelitev do pripomb, glede katerih je potrebna širša razprava s pravosodnimi deležniki, na primer ureditev ljubljanskega sodnega okrožja, personalni sveti za ocenjevanje sodniške službe, sistem ocenjevanja in napredovanja sodnikov. Ministrstvo predvideva nadaljevanje usklajevanja gradiva s pravosodnimi deležniki.

Na Ministrstvu se strinjamo z mnenjem Vrhovnega sodišča, da je potrebno prenoviti tudi področje pravniškega državnega izpita. V ta namen na Ministrstvu nadaljujemo s pripravo prenove tega področja, v katero bomo ponovno vključili tudi sodelovanje z Vrhovnim sodiščem ter drugimi deležniki strokovne in širše javnosti. Cilj prenove je zagotovitev ustreznejšega usposabljanja pravnikov za samostojno delo po končanem študiju prava, smotrnejša poraba človeških in materialnih virov v procesu usposabljanja ter optimalna usposobljenost kandidatov ob nastopu pravosodne funkcije oziroma pravosodnega poklica, kar bi pozitivno vplivalo na učinkovitost pravosodnega sistema v celoti.

Letno poročilo izpostavlja tudi vprašanje plačnega sistema zaposlenih v pravosodju in prenizkih sodniških plač. Vprašanja plačnega sistema zaposlenih v pravosodju so večplastna in zadevajo tako funkcionarje kot tudi sodno osebje. Na Ministrstvu za pravosodje se zavedamo posebnosti kadrovske problematike javnih uslužbencev v sodstvu, zato smo skupaj s predstavniki Vrhovnega sodišča, sindikata delavcev v pravosodju in Ministrstva za javno upravo pripravili analizo strukture delovnih mest potrebnih za delovanje sodstva, ter Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu. V Beli knjigi so tudi predlagane rešitve, ki med drugim zasledujejo cilj odprave razlik v sistematiziranju delovnih mest javnih uslužbencev na sodiščih. Zagotavljajo ustrezno in enako plačilo za enako delo znotraj sodstva ter zagotavljajo ustrezno enako plačilo, kot ga imajo za delo na primerljivih delovnih mestih in nazivih javni uslužbenci zaposleni v javnem sektorju. Z analizo in Belo knjigo se je Vlada seznanila na 17. redni seji, 22. septembra leta 2022.

Glede problematike sodniških plač pa je že potekal sestanek s Slovenskim sodniškim društvom, kjer je bilo dogovorjeno, da se organizira skupni sestanek s pogajalsko skupino sodnikov, Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za javno upravo. Sestanek je bil izveden včeraj, se pravi, dne 18. 10. 2022.

Naj za konec izpostavim tudi aktivnosti Ministrstva za pravosodje za imenovanje zadostnega števila sodnih izvedencev, zlasti kliničnih psihologov. Problem pomanjkanja sodnih izvedencev klinične psihologije izvira iz dejstva, da v Sloveniji nimamo zadostnega števila specializantov klinične psihologije izmed katerih bi lahko imenovali sodne izvedence. Stanje je posledica neurejenega financiranja specializacij klinične psihologije.

Na ministrstvu obžalujemo dejstvo, da postopki za varstvo, koristi otroka, ki bi morali biti hitri, zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev trajajo predolgo, zato bomo tudi v prihodnje izvajali aktivnosti za ureditev te pereče problematik. Ne more pa Ministrstvo za pravosodje, ki je pristojno za imenovanje sodnih izvedencev, odpraviti vseh posledic neprimernega kadrovanja na področju specializacij klinične psihologije, ki ni v njegovi pristojnosti. Zbornica kliničnih psihologov je že leta 2017 t opozarjala, da smo v Republiki Sloveniji glede na ostale evropske države pri dnu glede števila specialistov klinične psihologije, pri čemer potrebe po obravnavi pri kliničnih psihologih dnevno naraščajo. Premajhno število specializantov klinične psihologije torej ni samo problem pravosodja, temveč gre za širši družbeni problem, katerega tisti, ki so za področje pristojni, ustrezno ne naslovijo. Ministrstvo je že sprejelo nekatere ukrepe, ki izboljšujejo položaj imenovanih sodnih izvedencev na tem področju, in sicer z uvrstitvijo v seznam deficitarnih področij in s tem povečanjem plačila za opravljeno izvedensko delo ter z imenovanjem sodnih izvedencev na področju socialnega dela, ki imajo tudi znanje in izkušnje v družinskih zadevah. Prav tako je strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje sprejel sklep, da se obdobje specializacije iz klinične psihologije za kandidate za sodne izvedence klinične psihologije šteje za delovne izkušnje, s čimer se omogoči čimprejšnje izpolnjevanje pogojev za imenovanje sodnih izvedencev klinične psihologije. Trenutno na ministrstvu teče več vzporednih aktivnosti, katerih cilj je zmanjšati posledice pomanjkanja števila izvedencev. V pripravi so pravne podlage za vzpostavitev evidence, na podlagi katere bodo sodišča seznanjena z obremenjenostjo posameznega sodnega izvedenca. To pomeni, da bodo sodišča v konkretnih postopkih imela možnost angažirati manj obremenjenega strokovnjaka in s tem vplivati na hitrejše vodenje sodnega postopka, na drugi strani pa bo njihova obremenitev enakomernejša. Nedavno je ministrstvo formiralo tudi medresorsko delovno skupino, katere naloga bo poiskati možne rešitve za odpravo problema pomanjkanja sodnih izvedencev klinične psihologije. Sodelovanje v medresorski delovni skupini so že potrdili Vrhovno sodišče in sodišče nižjih stopenj, Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje, Zbornica kliničnih psihologov, Varuh človekovih pravic, Skupnost centrov za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in Društvo za nenasilno komunikacijo. Hkrati vidi ministrstvo možnost za ureditev področja tudi s pomočjo Evropske komisije in Sveta Evrope, zato je pripravilo projekt v okviru tehnične pomoči, kjer pravkar poteka zbiranje prijav.

Toliko uvodoma, v nadaljevanju pa lahko podam še kakšno oziroma podamo še kakšno podrobnejše pojasnilo.

Hvala.