Hvala lepa gospa predsednica.

Lepo pozdravljeni, gospe poslanke, gospodje poslanci, gospa svetnica, predstavniki, predstavnice Ministrstva za pravosodje, ostali navzoči!

Torej, tudi Sodni svet v okviru svojih zakonskih pristojnosti, ki so v varovanju neodvisnosti, učinkovitosti in ugleda sodstva, je tudi za leto dva 2021, v svoje poročilo moral vnesti tudi poročilo Vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2021. Poročilo je na svoji seji tudi obravnaval, ga analiziral, ocenil in svoj pogled na poročilo ter tudi nekatere predloge oziroma ukrepe vnesel v svoje poročilo. Tudi Sodni svet ugotavlja, da kljub temu kaskadnemu efektu COVID-19, je sodstvo v letu 2021 poslovalo dobro, celo proti nad pričakovanji. Veseli nas tudi dobra ocena javnosti, o čemer je govoril tudi predsednik Vrhovnega sodišča. Torej Sodni svet ugotavlja, podobno kot je že predsednik pred menoj poudaril, torej reševanje težjih in starejših zadev in pa tudi seveda po drugi strani nove pristojnosti tudi na zakonodajnem področju, ki so otežile oziroma upočasnile potek sodnih postopkov predstavljajo nekatere od tistih elementov, ki so vplivali tudi na torej trajanje in pa obseg reševanja sodnih zadev. Tudi Sodni svet ugotavlja in to bi rad zelo poudaril, izvedencev družinske stroke imamo premalo. To je zelo občutljivo področje, to sami veste. Tu gre za varovanje pravic oziroma interesov otrok, skoraj v vsaki družinski zadevi. Tu bo treba z Ministrstvom za pravosodje še intenzivirati aktivnosti, da se bo ta problematika sčasoma morda vsaj delno ali v pretežni meri rešila. Sodni svet ugotavlja pomanjkanje strokovnih sodelavcev in drugega sodnega osebja, o čemer je prav tako govoril pred menoj predsednik Vrhovnega sodišča. Če k temu dodamo še morda to, kar pa Sodni svet že dalj časa ugotavlja, problematiko okrožnih kazenskih sodnikov. Skoraj noben okrajni kazenski sodnik, ki si je vendarle pridobil določene strokovne sodniške izkušnje kot okrajni sodnik se ne prijavi na razpisana mesta okrožnih sodnikov pa, čeprav gre tu za napredovanja, ne pa za neke nove izvolitve. Po mojem mnenju je eden od glavnih razlogov ta, ne le to, da gre verjetno na okrožnih sodiščih v kazenskih zadevah za bolj komplicirane, težje zadeve, ampak mislim, da je eden od razlogov tudi ta, da so plače okrajnih sodnikov v primerjavi okrožja z okrožnimi sodniki skoraj enake. Torej, tu ni nekih razlik, ne da bi to stimuliralo sodnika, okrajnega sodnika, da bi potem reševal težje kazenske zadeve za nekoliko višjo plačo. Seveda ta problematika se dotika tudi reorganizacije, načrtovanja, reorganizacije sodnega sistema. Po mojem mnenju bi bilo zelo potrebno, torej določiti oziroma uzakoniti enovitega sodnika. S tem bi tudi ta problematika, pa ne samo na tem področju, ampak tudi na drugih sodnih področjih se nekako omilila, ker bi imeli pač enega sodnika, ki bi na prvi stopnji reševal vse zadeve, seveda po zakonitem vrstnem redu. Torej, posebej pa bi bili določeni sodniki za reševanje najtežjih zadev, X zadev na področju organiziranega kriminala, korupcije in tako tako naprej, kar imamo sicer že danes v sodnem sistemu.

Dotaknil bi se tudi plačnih nesorazmerij, o katerih je tudi govoril predsednik Vrhovnega sodišča. Ta plačna nesorazmerja morda ne še v letu 2021, se pa že govori, da v letošnjem letu in se tudi napoveduje še v večjem obsegu za prihodnja leta, da bodo plačna nesorazmerja prav gotovo vplivali na tako imenovani sedaj popularni izraz quit quitting, da ne uporabim kakšnega manj popularnega ali pa bolj popularnega slovenskega izraza.

Tudi sodna stavba, o kateri je zelo slikovito govoril prej predsednik Vrhovnega sodišča je ena od tistih elementov oziroma faktorjev, ki prav gotovo zelo znižujejo ugled sodstva. Ne samo ne samo v okviru države, ampak tudi navzven. Tudi meni je včasih zelo nerodno, sem rajši tiho, če grem na kakšno mednarodno konferenco pa me vprašajo, prvič, kakšne plače pa imate, po drugi strani pa kakšni so vaši pogoji dela. Jaz jim ne morem pripovedovati o tem, da imamo del sodne stavbe oziroma sodnih prostorov nad bifejem v Ljubljani in tako naprej in tako naprej. Po drugi strani bi rekel, da vsaj vsi ti problemi, našteti problemi vplivajo seveda tudi na stroškovni vidik torej na finančna sredstva, ki so potrebna za delovanje sodstva. Prav gotovo bi odpadel strošek, ki se nanaša na najeme najemnine. Prav gotovo bi odpadlo tudi neko drugo dejstvo oziroma okoliščina, da bi vendarle v sodni sistem pridobili več strokovnih sodelavcev, zelo usposobljenih, kvalitetnih pravnikov, ki so lahko v veliko pomoč sodnikom. Morda bi strokovnim sodelavcem tudi povečali določene pristojnosti in s tem še bolj razbremenili sodnike. Po drugi strani bi pa seveda, če bi pridobili lahko še večji nabor vrhunskih pravnih strokovnjakov oziroma kandidatov, ki so se izkazali že recimo ali na pravosodnih izpitih ali pa v času pripravništva oziroma predhodnih službah, poklicih lahko še povečali kvaliteto in kvantiteto delovanja sodstva.

Tudi, kar zadeva zmanjševanje pristojnosti sodnega sistema se osebno zelo strinjam s tem, da bi morala biti brezplačna pravna pomoč in oprostitev plačila sodnih taks, pa morda še kakšno drugo področje. Nekatera druga področja tudi po oceni nekaterih članic in članov Sodnega sveta ne spadajo v sodni sistem, bi tudi tu lahko dosegali statistično potem boljše rezultate po eni strani, po drugi strani bi se pa zmanjševalo potrebno število sodnikov. Vendarle tu pa moram opozoriti, tu delim tudi stališče kolegov tudi iz Sodnega sveta, bi je treba imeti pred očmi tudi to, da recimo zapuščinske zadeve, morda včasih tudi zemljiškoknjižne zadeve, to rečem že sedaj pogojno, ali pa še kakšne druge nepravdne zadeve, ki so pri nas v sodnem sistemu, v nekih drugih sistemih pa temu ni tako, pa vendarle se s tem zagotavlja morda neko večje pravno varstvo v teh postopkih. To pravijo tudi sodniki, ki delajo na teh področjih. Res je, da recimo v določenem primeru nesporni zapuščinski postopek, ki izgleda na prvi pogled zelo enostavno, ampak prav hitro se zakomplicira, prav hitro so neki ugovori dedičev, pa celo tudi tretjih oseb, ki menijo, da imajo tudi oni dedno pravico, in je treba seveda o teh spornih zadevah v takih primerih zagotoviti kvalitetno sodno varstvo, ker ta vprašanja niso enostavna morda v prvi fazi. Ampak to po moje bi lahko veljalo samo za tiste nesporne zapuščinske zadeve, ki so res nesporne, kjer mogoče tudi ni kakšnega posebnega premoženja, kjer je vse nesporno, kjer niti ni treba recimo razpisati zapuščinsko obravnavo in tako naprej in tako naprej, pa vendarle tudi tu se zgodi, da se potem izpodbija sklep o dedovanju, pa potem spet se vse zakomplicira. Tu je treba biti zelo, zelo previden, kaj ven iz sodstva, po drugi strani je pa tako, recimo nekatere skandinavske države imajo, recimo tudi delovni spori, pa socialni spori niso v okviru sodstva, vsaj ne v prvi fazi, ampak vendarle, slovenska tradicija je pa malce že tudi avstro-ogrska, torej dolgotrajna, za vsako stvar je treba iti na sodišče. Predsednik Vrhovnega sodišča je pa že prej opozoril na to, da smo, na to delim njegovo mnenje oziroma bom kar poudaril in povedal svoje stališče, res smo pravdarski narod in to se seveda pozna tudi pri številu sodnikov in pa seveda tudi pri časih in obsegu reševanja zadev.

Jaz bi na tem mestu pri tej oceni nehal, ostalo v tem segmentu si lahko preberete tudi v našem poročilu, pa morda pri naslednjih točkah še kakšna beseda oziroma stališče Sodnega sveta glede financiranja, predvsem glede financiranja sodišč. Zaenkrat pa hvala lepa in sem tudi jaz pripravljen odgovarjati na morebitna vaša vprašanja.