Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi člani in članice Odbora za pravosodje, tudi ostali prisotni!

Zahvaljujem se za povabilo in za to priložnost, da imam možnost predstaviti poročilo še na ta neposreden način.

Pa bi morda začel kar s tem, da bi v teh uvodnih besedah bil relativno kratek, ker poročilo v vsej svoji obsežnosti, obogateno s podatki, tabelami in tako dalje, ste prejeli in bi se dotaknil morda za tistih stvari, ki jih ocenjujem, da jih je potrebno poudariti, pa seveda se potem lahko še v razpravi karkoli dopolni.

Seveda je leto 2021 že nekoliko oddaljeno, na kar se nanaša to poročilo, vendar tudi to leto 2021 je bilo zaznamovano z epidemijo covida tudi v sodstvu. Torej te podatke, ki jih obravnavamo, in to poročilo je treba tudi v tem kontekstu nekako upoštevati in biti, bom rekel, v povezavi z letom 2020 in hkrati z letom poprej ali pa leti poprej, tako da se pride bolj do nekako realne slike, kje smo oziroma kje smo bili na koncu leta 2021 z našim poslovanjem. Ampak bi vseeno te osnovne podatke povedal. In sicer, da smo v tem covidnem letu 2021 prejeli nekaj čez 800 tisoč zadev, kar je bilo že več kot v letu 2020, ko je bil takrat zaznan padec nekaj procentov v primerjavi z letom 2019. In rešili smo jih približno 817 tisoč zadev, kar je približno 10 % več kot v predhodnem letu, vendar še nekoliko manj kot v letu 2019, tako da smo na koncu leta imeli 128 tisoč nerešenih zadev, s tem, da je bilo to pa že znižano v primerjavi z letom 2020 in tudi v primerjavi z letom 2019 za 4 %. V tem kontekstu je morda še dobro se ozreti na to, da smo v letu v primerjavi z letom 2016 imeli pa že 31 % znižano število nerešenih zadev. Torej v preteklem letu smo obvladali pripad, torej rešili več zadev, kot smo jih prejeli, tako da je bilo to cirka 101 % obvladovanj ta pripad zadev. In tudi v tem kontekstu, če izločimo tukaj samo pomembnejše zadeve, ki jih tudi posebej v poročilu prikazujemo, ki jih smo prejeli približno 117 tisoč in rešili 118 tisoč, smo obvladovali pripad tudi v tem delu 101 %. Predvsem pa je pomembno, da so prvostopenjska sodišča, tukaj mislim na okrožna in okrajna sodišča, izrazito bolje delovala v letu 2021 kljub tem covidnim omejitvam v primerjavi z letom 2020 in je tako se zaznalo povečano število rešenih zadev na okrožnih sodiščih za 4 % v primerjavi s predhodnim letom, na okrajnih sodiščih pa celo za 14 % večje število rešenih zadev. Tako da če gledam samo te podatke, bi lahko moja ocena pa mojih sodelavcev bila, da je bilo poslovanje dobro in nekako tudi ustrezno prilagojeno tistim covidnim razmeram, ki so še vedno nas na nek način omejevale v poslovanju v preteklem letu.

V zvezi s poslovanjem je treba seveda se dotakniti tudi vprašanja kadrov. Tukaj imamo v poročilu tudi podatek, da je sodnikov bilo 882, vseh sodnikov na slovenskih sodiščih. Če upoštevamo samo njihovo dejansko prisotnost, torej če odštejemo bolniške, porodniške in podobne odsotnosti, potem je dejanska prisotnost 802 in v tem kontekstu je pomemben podatek, da smo število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev znižali pod 42. To poudarjam zaradi tega, ker je bila pred desetletjem sprejeta strateška usmeritev, da se zniža število sodnikov v Sloveniji tako, da pridemo do številke 42 na 100 tisoč prebivalcev in mi smo to številko že znižali še dodatno. Podpornega osebja je na sodiščih 3 tisoč 300 in še nekaj zraven, ampak v zvezi s to problematiko bom že na začetku izpostavil, da imamo s podpornim osebjem težave, ampak ne z njimi, ampak s tem, kako jih pridobiti, kako jih usposabljati. Zaradi tega, ker so plače za to sodno osebje toliko nizke, da imamo težave za pridobiti od strojepisk naprej, preko informatikov, sistemskih inženirjev in tako dalje, kar bo morda tudi kaj več besed še kasneje rečeno. To nam včasih dejansko onemogoča izvajanje naše dejavnosti. Zapisnikarice, torej, če pridejo na sodišče na podlagi razpisov, so v takem stanju, da jih je treba šele usposabljati, da so sposobne opravljanja svojega dela, potem ko jih usposobimo pa odidejo. In dejansko se dogaja, da se glavne obravnave odpovedujejo, ker nimamo tega osebja za izvajanje obravnav. Drugi problem je s sistemskimi inženirji, ker imamo tudi v letošnjem letu na primer letno opredelitev za prednostno področje našega delovanja uvajanje elektronskega poslovanja. Vendar 15 razpisov smo v leto, v letošnjem letu že imeli za sistemske inženirje in nismo mogli nobenega izbrati, ker ali ni bilo prijav ali pa so bile prijave neustrezne. Poleg tega pa so začeli tudi sistemski inženirji odhajati, saj poiščejo zaposlitve z boljšo plačo in z bolj izzivalnimi, torej v tem smislu tudi pogoji zaposlitev.

Mi smo že v preteklih letih in tudi v letu 2021 opozarjali, da se ta plačna nesorazmerja ustvarjajo tudi znotraj so sodstva samega. Taka najbolj očitna nelogičnost je, da strokovni sodelavci na sodiščih pridejo do višjih plač od okrajnih, okrožnih sodnikov, dosegajo celo plače višjih sodnikov, in potem je povsem logično, da nimajo nobenega interesa, da bi se prijavljali na razpise za sodniška mesta, ker bi s tem zdrsnili na nižjo plačo.

Poleg tega je problematika, ki izvira iz vseh teh okoliščin, tudi ta, da v sodstvu enostavno nimamo več pripravnikov. Pred 10 leti so bile vrste. Po več 100 pripravnikov je čakalo vrsto, da so lahko začeli pripravništvo na sodiščih. Sistemiziranih je bilo več 100 mest. Tudi volonterskih pripravnikov, mislim, da čez 300 mest za volonterske pripravnike. Vendar zdaj pride sem pa tja kak pripravnik. Mislim, da v zadnjem času so nekatera višja sodišča celo brez pripravnikov, mislim, da na ljubljanskem 2 pripravnika oziroma da sta se javila 2 pripravnika.

Tako da, tudi tukaj je videti, da mi pravzaprav nimamo več nekega realnega bazena za usposabljanje za sodniško službo, zaradi tega, ker so razmere, predvsem plačne razmere take, da to področje ni več zanimivo, čeprav si je to težko predstavljati, kako si nek usposobljen pravnik s pravniškim državnim izpitom ali pa za pridobivanje pravniškega državnega izpita ne bi želel zaposlitve v pravosodju.

To so problemi, ki so resni, in zato jih nekako dajem tudi v ospredje te moje predstavitve.

Sicer se odvijajo tudi neki pogovori z Ministrstvom za pravosodje. Naša delovna skupina, ki je bila ustanovljena za ta namen, se tudi o tem pogovarja in skuša priti do kakšnih rezultatov, ampak problemi so resni.

Vrhovno sodišče je torej enako kot višja sodišča v državi znižalo število nerešenih zadev. Tudi na teh sodiščih se obvladuje pripad tam okrog 100 %, vendar pa je bistveno to, da na Vrhovnem sodišču je povprečni čas rešitve zadeve 3 in 3 in pol meseca, na višjih sodiščih pa 1 mesec in pol. Tako da vidimo, da vse tisto, kar je morda problematično, se nahaja pravzaprav na prvi stopnji, kjer se orje ledi na pravzaprav s sodnim postopkom naprej.

Kot posebno problematiko bi izpostavil Ustavno sodišče oziroma postopke, ki potekajo pred Ustavnim sodiščem, in sicer iz dveh razlogov: prvič je, da se pristojnosti upravnega sodstva izrazito večajo po sprejetih zakonodajnih določbah, kjer se tudi, kar malo nekritično morda včasih določa, da so zadeve, ki naj se obravnavajo v upravnem sodstvu, prednostne, nujne, tako da je skoraj vsaka zadeva, ki pride na upravno sodišče, šteta kot nujna, in se potem na ta način sploh ne ve več, kako razvrščati te zadeve, ker ni res enega izjemnega znaka za to, da bi bila zadeva res potrebna kot nujne obravnave ali prednostne obravnave in to dejansko, potem onemogoča neko uravnoteženo načrtovanje pripada.

Druga zadeva, ki se nanaša na upravno sodstvo je, da se na podlagi uveljavljene sodne prakse Ustavnega sodišča, Evropskega sodišča za človekove pravice in tako naprej pričakuje izvajanje obravnav v vseh zadevah, ki skoraj v vseh zadevah, ki pridejo na Upravno sodišče in žal je ta praksa privedla do tega, da potem potrebujemo tam tri sodnike, ki se zberejo in marsikdaj po podatkih, ki so mi jih posredovali sodišč, se dogaja, da se na sodišče pride zato, da se pove, da se nima nič za povedati in potem je zadoščeno tej neposredni obravnavi na glavni obravnavi. To je problem procesnih predpisov, kjer so tudi že predlogi z naše strani in upam, da jih bo Ministrstvo za pravosodje ustrezno osvojilo in določene zakonske spremembe tukaj uvedlo. Po drugi strani imamo velik in je bil velik pripad tudi že v lanskem letu s temi problemi, ki se nanašajo na prekrškovne postopke v zvezi z tako imenovanimi čezmejnimi zadevami naših ribičev v Piranskem zalivu. Iz tistega zaliva prihaja na stotine odločb, ki jih mora sodstvo reševati in dejansko so neizvršljive. To je povsem nesmiselno delo, zato da zadostimo nekim zakonskim določbam, da jih pač zadeve pripeljemo do konca v sodnem postopku, ampak izterjati glob se tam ne da in druga država, ki je tukaj angažirana na ta način, da bi lahko prevzela te zadeve pač ne kaže nobene pripravljenosti in tudi je ni pričakovati. Tako da ne vem, kako bi drugače ocenil kot povsem nesmiselno delovanje na takih delovnih zadolžitvah. Kot posledica covidne, covidne situacije je tudi v lanskem letu mogoče za poudariti to, da so se prav zaradi teh razlogov na prvih stopnjah podaljšali postopki. Bilo je več preložitev, več opravičevanj in tako dalje, ponavljati je bilo treba glavne obravnave in druge naroke. Tako da so se postopki podaljšali na primer na civilnem pravdnem postopku na okrožju iz 20 na 23 mesecev, na okrajnem civilnem iz 13 na skoraj 15 mesecev, okrožni so se podaljšali iz 10 mesecev na skoraj 11 mesecev in okrajni iz 14 na 16 mesecev. Torej ti podatki povedo, da smo poslovali res v nekih izjemnih razmerah.

V zvezi s posebnimi problemi, ki se zaznavajo pri našem delovanju naj izpostavim še posebej družinsko problematiko družinskih postopkov in skrbi za otroke v zvezi s tem. Ker je nujnost hitre obravnave predpisana in ker smo zaznali, da je to tudi v javnosti odmevalo smo imenovali posebno delovno skupino, ki je analizirala te težave in ugotovila, da pravzaprav je bilo v letu 21 rešenih 23 % več kot v letu 20, da je število nerešenih zadev na tem področju padlo za 9 %. Postopek se je pa podaljšal iz štirih mesecev in pol na šest mesecev.

Ampak tukaj je pa velika težava, ki nastaja in ki ni na strani sodstva, ker je v nekaterih zahtevnih zadevah s tega pravnega področja izrazito pomanjkanje izvedencev, tako da se skorajda jih težko prvič dobi, to so izvedenci klinične psihologije ali pedopsihiatrije. In če se jih dobi, so časi izdelave izvedenskih mnenj tam okrog enega leta, vendar analiza, ki je bila opravljena, je ugotovila prav zaradi tega, ker smo želeli dobiti podatek, koliko se pravzaprav imenuje izvedencev v teh primerih, je bilo ugotovljeno, da niti ni presenetljivo kakšna velika številka, ampak je približno 5 % vseh teh družinskih zadev tistih, v katerih se je imenovalo izvedence. Ampak trajanje v teh postopkih očitno tako odmeva v javnosti, da zasenči vse druge postopke, ki potekajo relativno hitro in uspešno. Druga taka specifična problematika, ki je bila zaznana tudi v delovno-socialnem sodstvu, se nanaša na te množične spore, ki se nanašajo velikokrat na plačna vprašanja javnih uslužbencev, kjer so stranke policisti, vojaki in druge osebe javnega sektorja. In v teh zadevah, kar smo tudi že opozarjali v preteklih letnih poročilih, ni zaznati, tudi takrat, ko se ima že sodne odločbe, ki nakazujejo smer odločanja sodišč, v teh primerih ni zaznati pripravljenosti državnega odvetništva za poravnavanje, za iskanje poravnav v tovrstnih zadevah, ki so še odprte, da bi se s tem razbremenilo sodstvo brez potrebnega obravnavanja, ker se bolj ali manj že lahko ve, kako bo sodišče v takih primerih odločalo.

Morda je prav, da omenim tudi glede kakovosti sojenja nekaj besed, ker je v sodstvu že 4 leta v veljavi projekt izboljšanja kakovosti sojenja, ki je bil že obravnavan tudi v prejšnjih poročilih in je na podlagi teh usmeritev na Vrhovnem sodišču in sicer v sodstvu bilo sprejeto nekako neka strateška usmeritev, da glede na to, da smo nekako obvladali te t. i. v preteklosti sodne zaostanke, ki jih zdaj dejansko več ni, imamo pač določeno število nerešenih zadev, ki so v vsakem trenutku na vsakem sodišču, ampak usmeritev je bila, da damo več pozornosti na kakovost sojenja. In zato morda govori, da gremo v pravi smeri tudi delež razveljavljenih sodnih odločb v pomembnejših zadevah, ki je v tem letu 2021 najnižji v zadnjih petih letih. Če je bilo v letu 2016 razveljavljenih 19 % zadev, ki so prišle v pritožbene postopke, je v letu 2021 takih 14,6 %. In vsako leto se je ta procent zniževal in se torej tudi dviguje procent potrjenih sodnih odločb. S tem, da tudi iz poročila boste lahko videli tam prikaz, koliko zadev sploh gre v pritožbe. In gre za majhne procente zadev, ki nadaljujejo pot v pritožbenih postopkih v primerjavi s celoto rešenih zadev, kjer sploh ne pride do uporabe pravnih sredstev. Zanimivo je tudi, da se izboljša zaupanje javnosti v sodstvo. Mi delamo vsake dve leti raziskave zaupanja javnosti v naše delo preko neodvisne zunanje institucije, ki je izbrana na podlagi javnega razpisa, pa tudi Eurobarometer je ugotavljal te podatke, in ugotavljamo, da se je zaupanje v sodstvo v zadnjih letih konstantno izboljševalo, še posebej tudi med, bom rekel, podjetniki oziroma podjetji, enako pa tudi med pri splošni javnosti. Zlasti nas veseli, da so najboljše ocene za delovanje sodstva v teh vprašalnikih, anketah dali uporabniki sodnih storitev, torej tisti, ki pridejo na sodišče, ki imajo izkušnje s sodnim postopkom in z izidom le teh.

Zdaj bi se morda še dotaknil tega vprašanja, ki se tiče tudi Državnega zbora. Omenil sem že prej pristojnosti, ki se nanašajo na upravno sodstvo in sicer, da se povečujejo njegove pristojnosti, pa bi lahko rekli, da se tudi nekatera pravna področja, ki jih izvršuje sodstvo, lahko izvršujejo drugje, v drugih organih, ni nujno, da so to sodišča in je to tudi v drugih državah urejeno na ta način, da se sodišča pravzaprav koncentrirajo na delovanje v tistih sodnih postopkih, kjer je potrebna sodna odločitev o nekem spornem razmerju. Mi pa imamo recimo zemljiško knjižne zadeve, ki niso nujno v okviru sodstva, tudi izvršilni postopki ponekod sploh niso, ker tam že obstaja pravnomočna sodna odločba, na podlagi katere se potem izvršilne postopke lahko vodi in tako dalje. Tako, da mi smo tudi že predlagali Ministrstvu za pravosodje, da se preuči pravzaprav tiste zadeve, ki bi lahko bile izvzete, med drugim lahko omenim tudi vprašanje brezplačne pravne pomoči, kjer se ugotavlja pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči tistim strankam, za katere imajo vse druge institucije že zbrane vse podatke, vendar mora sodstvo, sodnik, pristojna sodna oseba zbirati dodatno te podatke v vsakem konkretnem primeru, ko gre za postopek na sodišču in bi vse te podatke lahko sodišču le sporočila tista institucija, ki ima že nabor teh podatkov zbran iz drugih razlogov.

V preteklem letu, tako kot nadaljujemo tudi letos, se veliko vlaga v informatizacijo sodstva. To so projekti, ki so povezani tudi s financiranjem z evropskimi sredstvi in ena najbolj takih odmevnih zadev na tem področju, ki jo želim izpostaviti, so e-dražbe, tako da se elektronsko vodijo vse tiste dražbe, ki so sicer v sodnih postopkih izpeljane in so bile prej fizično, s prisotnostjo in fizično prisotnostjo zainteresiranih. Zdaj to poteka na elektronski način, bolj transparentno, bolj tudi fer do teh, ki se udeležujejo teh dražb kot dražitelji in brez nekih zakulisnih dogovarjanj to ni možno. Zato je to dokaz, kako se tudi preko elektronskega poslovanja postopke lahko napravi bolj učinkovite, hkrati bolj transparentne in bolj poštene. Letos smo opredelili elektronsko poslovanje kot eno prednostnih področij, ker naj bi bili vsi ti postopki informatizacije v sodstvu zaključeni po moji specialni odredbi, ki sem jo zastavil in naložil sodelavcem do konca leta 2022, vendar zaradi tistih problemov, ki sem jih prej omenil, da nismo mogli dobiti ustreznega kadra, da se tudi na naše javne razpise za zunanje sodelovanje pri naših projektih ne javljajo tista podjetja, ki so usposobljena za to področje, ker smo očitno premalo interesantni iz finančnega vidika, torej nismo jih mogli izpeljati, ampak izpeljani bodo ti projekti v naslednjem letu, to je pa tudi rok, ki se ga zahteva za upravičenje uporabe evropskih sredstev na tem področju. Ne morem mimo tega, da ne bi tudi v letnem poročilu, lani smo dosti pozornosti namenili prostorskim pogojem delovanja sodišč v Ljubljani prav zaradi tega, ker veste verjetno že, saj to smo tolikokrat že sporočali v javnost, da deluje sodstvo, zlasti prvostopenjska sodišča v Ljubljani na osemnajstih najetih lokacijah raztreseno po Ljubljani. Tako da smo celo nek zemljevid pripravili, neko zgibanko, da se ljudje, ko pridejo na recimo Tavčarjevo 9, ker si vsi predstavljajo, da je vse sodstvo na Tavčarjevi 9, lahko poslužijo zgibanke, lahko preko spletne strani preverijo, kje tiči kakšen oddelek kakšnega sodišča v Ljubljani, v kateri zakotni ulici, in najde končno pot do tja. To je povsem neprimerno, saj lahko bi še kakšen drugačen izraz uporabil, ampak če mi na tak način pokažemo odnos do sodstva v glavnem mestu države, kjer se dogaja največ zadev, največji pripad zadev je prav na Okrožnem sodišču v Ljubljani in na delovnem sodišču, na Upravnem sodišču v Ljubljani, tukaj prihajajo dnevno množice ljudi in brskajo po Ljubljani, kam naj se napotijo, da bodo končno našli tisto dvorano ali tisto dvoranico ali tisto sobico, kjer se bo obravnava odvila. Nikjer po svetu, kjer sem v zadnjih letih bil, pa se omejil na Evropsko unijo, kaj takega nisem zaznal. In sram me je, ko hodim po svetu in vidim, v kakšnih razmerah deluje naše sodstvo v primerjavi z drugimi sodišči, z drugimi sodnimi sistemi v drugih državah. Pa nismo tako slabi. Tudi če gledate poročilo Scoreboarda, ki je bilo izdano za lansko leto in vsako leto, ko ga izdajo, vidite, da smo nekje celo najboljši oziroma pri dobrih uvrstitvah. Večinoma smo v povprečju, vendar pa ob tem je pa treba opozoriti, da smo pa na vrhu pri prejetih zadevah na 100 tisoč prebivalcev v primerjavi z drugimi državami. Torej, oprostite, bi lahko v narekovaju rekel, da smo pravdarski narod, res. To je vprašanje za nas vse, tako da tudi te prostorske pogoje bi bilo treba urediti tako, ne zaradi sodstva, zaradi ljudi, ki prihajajo na sodišče. S tem se kaže tudi spoštovanje do uporabnikov naših storitev ali pridejo v dostojne prostore, kjer se odloča o njihovih pravicah, ne o pravicah sodnikov, o pravicah ljudi, ki prihajajo na sodišče. In oni si zaslužijo predvsem tako obravnavo, da je dostojna in da se ve, da odloča o tem institucija, ki je vredna zaupanja.

In še nazadnje bom izpostavil varnostne dogodke. Morda ste sledili že, da se dogaja vse več teh primerov, ko so ne samo verbalni, ampak tudi fizični napadi na sodnike. To se je dogodilo celo na neki obravnavi v Prekmurju. In se pravzaprav sprašujemo, kam peljemo to zgodbo na tak način, da se ves čas išče, kako bi se sodstvo čim bolj oblatilo, poniževalo v javnosti in potem imajo tudi tisti, nekateri tisti, ki pridejo na sodišče in si mislijo, da si morajo svojo pravico izboriti tudi tako, da napadajo sodnika bodisi z besedami, če ne celo s pestmi. Ta varnostna problematika sicer spada v pristojnost Ministrstva za pravosodje, zato smo jih tudi o vseh teh primerih obvestili in jih obveščamo, vendar je tudi to znak tega, kar se dogaja v naši družbi v razmerju do sodstva in mislim, da ni ustrezno.

Morda še dva stavka o tem. Če govorimo o neodvisnosti sodstva, je več kot jasno, da pomeni zagotavljanje te neodvisnosti tudi preko materialnih pogojev v katerih sodstvo deluje. Naše sodstvo se vsako leto srečuje s tem, da se znižujejo sredstva oziroma se nam jemljejo brez kakšnih posebnih pogajanj, pojasnjevanj, usklajevanj in tako dalje, sicer potem z nekimi končnimi rebalansi na koncu leta ponavadi to nekako pokrijemo, vendar nam povzroča težave v tekočem poslovanju. Tako da, že za naslednje leto lahko napovem, da je več kot 3 milijone primanjkljaja, ki ga vidimo v našem delovanju, in več kot 9 milijonov za leto 2024, zaradi tega ker se že povečujejo tarife uporabnikov naših storitev, recimo odvetnikov, sodne takse, pa drugih uporabnikov, izvedenska, izvedenska mnenja se držijo, torej neodvisno od našega delovanja in neodvisno od naših plač, čeprav so plače pravzaprav, tiste nizke plače o katerih sem prej govoril, zavzemajo več kot 70 % proračuna sodstva. Tako, da tisti mali procent, ki ostane, pa je potem prostor v katerem se moramo znajti, kot vemo in znamo.

Toliko z moje strani, bom pa z veseljem odgovoril na nadaljnja vsakršna vprašanja.

Hvala.