Hvala lepa.

Kot eden izmed podpisnikov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma vas vse seveda lepo pozdravljam.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo na podlagi Ustave. 3. člen Ustave pravi, da Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo, državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Torej, neposredno in posredno. Posredno na volitvah parlamenta, poslancev, predsednika republike - prihodnji teden -, županov - čez nekaj časa prihodnji mesec - in občinskih svetov. Neposredno ena izmed najpomembnejših načinov uresničevanja neposredne oblasti je gotovo naknadni zakonodajni referendum. Sedaj tudi, ko ljudstvo to oblast izvršuje na ta način, da mandat podeli izvoljenim predstavnikom seveda ta oblast ni neomejena. Ljudstvo to oblast prenaša in jo prenaša na način, da pričakuje, da bodo izvoljeni predstavniki oblasti sprejemali odločitve, ki gredo v prid ljudem, državljankam in državljanom in zaradi tega Ustava določa neposredno obliko demokracije, ki je naknadni zakonodajni referendum kot ena izmed teh neposrednih oblik, da ljudje, ljudstvo, ko oceni, da tisti, ki jim je bil podeljen mandat za opravljanje zadev v dobro, v njihovo korist, tega ne izvršujejo v celoti na tak način. V takih primerih seveda imajo ljudje po Ustavi, po 90. členu naše Ustave pravico, da se organizirajo in v skladu s pravili, ki so določeni, to oblast izvršujejo tudi neposredno. Sedaj kot veste, je bila pred časom sprejeta sprememba Ustave. Po prejšnji ureditvi je bila dana možnost za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma tudi predstavnikom oblasti, poslancem, da - te pravice sedaj več ni - in to pravico izvorno izvršujejo samo ljudje, državljanke in državljani, kjer je določen relativno visok kvorum. 40 tisoč overjenih podpisov se mora zgoditi za to, da do možnosti odločanja sploh pride. Nimamo zakonodaje, ki bi rekla, štirideset tisoč overjenih predpisov razveljavi neko odločitev parlamenta, kar bi na nek način tudi bilo razumno, ker je to že zelo, zelo visok kvorum, ampak dokaj oteženo pot do uveljavljanja te neposredne demokracije, kot veste, morajo ljudje najprej zbrati 2 tisoč 500 podpisov, ki niso overjeni, ni potrebno, da so overjeni, zato da se sploh postopek zbiranja teh 40 tisoč overjenih podpisov začne in šele po tej drugi fazi, ko je ta postopek zaključen, potem Državni zbor v konkretnem primeru ponovno oblast določa datum, ne, ne ljudje, določi kdaj ta referendum bo, ker verjetno bi bilo prav, da v takem primeru, če se ta neposredna demokracija v polni meri uveljavlja, bi bilo prav, da tudi ljudje, če že zberejo tako velikansko število podpisov, da se o neki zadevi odloča, tudi povedo, kdaj naj bi se o tej zadevi odločalo, ampak mi zaenkrat take ureditve nimamo in je ta določitev datuma prepuščena vsakokratni oblasti.

Zdaj, ta vsakokratna oblast seveda pa deluje lahko na tak način, da to odločanje bolj približa državljanom, volivkam in volivcem ali pa da ga bolj umakne oziroma odmakne. Tudi od tega, kdaj se razpiše referendum, seveda je odvisno, je odvisno, koliko ljudi bo na ta referendum šlo. Če imate v enem mesecu troje volitev, ne, potem, verjetno ljudje četrtič bodo težje šli, kot če bi imeli samo referendum in oblast, ki se ne boji ljudi, pač bi morala iti ljudem naproti in ta datum razpisati na tak način, da bi bilo to za ljudi čim lažje. Ker morate vedeti, da nimajo vsi volišč v neposredni bližini, predvsem v manjših krajih, po vaseh so volišča razporejena tako, da niti v vseh vaseh ni volišč, morajo ljudje nekaj kilometrov prevozit za to, da do volišča sploh pridejo. Že to je po moji osebni oceni omejevanje volilne pravice, ki bi ga bilo potrebno v bodoče tudi urediti in ljudem omogočiti, da lahko neposredno obliko demokracije ali pa posredno, če želite, izvršujejo pod približno enakimi pogoji, ne glede na to, kje živijo. Ker, če govorimo o načelu enakosti, enake dostopnosti do storitev, tudi to je neke vrste enakopravnost pri dostopanju do storitev, oddaja glasu.

No, torej, zdaj ljudje, nekaj 10 tisoč njih, vse skupaj bo izbrano preko 157 tisoč podpisov za vse tri referendume, so pač ocenili, da nekatere odločitve, ki jih sprejema trenutno vladajoča Golobova koalicija, torej stranke Gibanja Svoboda, Socialni demokrati in Levica, niso tiste, za kar je bil v tej oblasti aprila letos podeljen mandat in zaradi tega je predlog, da se o tem odloči na naknadnem zakonodajnem referendumu. Ljudje bodo odločili ali menijo, da so te odločitve okej. V kolikor menijo, da so okej, bodo pač glasovali za, v kolikor pa menijo, da niso okej in da tanjšajo njihove denarnice, oddaljujejo možnost vplivanja na javni zavod, ki ga vsi preko elektro priključka vsak mesec plačujejo in financirajo in ki širijo birokratski aparat do onemoglosti, kljub temu, da se v samih vrstah vladajoče oblasti dogajajo pomisleki o tem, da je to smotrno in smiselno, vsaj pri enem od ministrov, bodo pač glasovali proti, če bodo ocenili, da te odločitve, ki so bile sprejete po njihovem mnenju, glede na to, da so bili podpisi zbrani v velikanskem številu, odstopajo od tistega, za kar je bil mandat aprila letos podeljen.

Iz tega razloga moram reči, da je to govorjenje Golobove koalicije, praktično vseh treh strank, Svobode, Socialnih demokratov in Levice, ki smo ga poslušali v zadnjih dneh o zlorabi instituta referenduma s strani Slovenske demokratske stranke, najmanj kar lahko rečem, infantilno. Zaradi tega, ker prvič, kako je mogoče neko pravico, ki jo določa Ustava, ustavno pravico zlorabiti in drugič, če, ne, glede na to, kar sem prej povedal, ne, glede na to, da ljudje odločajo o tem ali bo referendum razpisan ali ne, torej volivke in volivci, torej 10 tisoči, po mnenju Golobove koalicije zlorabljajo institut referenduma. Lepo vas prosim, ne vem, če je samo infantilno to, še kaj drugega bi lahko rekel, ampak ostanimo v mejah normalne razprave.

Torej, ena izmed ustavnih pravic je pravica, ki je pač ni mogoče zlorabiti, zaradi tega, ker so jasno določena pravila. Prej sem povedal kakšna je pot do tega, da do razpisa referenduma sploh pride. In druga zadeva, ne, kjer je bilo ob vložitvi teh podpisov za razpis naknadnih zakonodajnih referendumov rečeno s strani Golobove koalicije, ponovili bomo rezultat 24. aprila, volitve pa referendumi nimajo nič skupnega, na volitvah se pač odloča o izbiri predstavnikov oblasti, predsedniku države in tako naprej, o tem na referendumih ne bomo odločali, pač pa bomo odločali o odpravi treh slabih in za ljudi škodljivih zakonov, ki vsak na svoj način siromašijo tako ljudi kot celotno državo. Ponovitev 24. aprila pa prihaja prej, ne vem, če se zavedate, spoštovani vladajoči, prihaja že to nedeljo, 23. oktobra, vendar nič ne kaže, da se bo ta 24. vaš april famozni ponovil, vsaj glede na kandidata, ki ga imata skupaj Gibanje Svoboda in stranka SD in kandidata Levice, nič temu ne kaže. Tako da ta ponovitev prihaja prej kot na referendumih, tam je ne bo, ker odločamo o popolnoma drugih zadevah in verjamem, da bodo ljudje znali pravilno odločiti.

Torej zakaj referendum, zakaj? Zakaj sploh danes sedimo tukaj in odločamo o tem, kar zahtevajo od nas ljudje, volivke in volivci, deset tisoče volivk in volivcev? Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet decembra lani. Določil je relativno dolg rok do prvega koraka uveljavitve, to je s 1. januarjem prihodnje leto 2023 in potem z naslednjimi datumi v letu 2024, 2025 in tako naprej. In določil je ta zakon vmesne korake, ki se morajo v tem letu zgoditi in ki jih morajo opraviti posamezne institucije, ministrstva, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in vsi ostali na tej poti, tudi datume, do kdaj mora biti kaj narejeno, da bo ta zakon mogoče s 1. januarjem leta 2023 uveljaviti. Torej, zakon je bil sprejet po dolgih, dolgih letih takih in drugačnih usklajevanj, takih in drugačnih variant, po tistem, ko smo bili s strani številnih institucij, mednarodnih, OECD in tako naprej opozorjeni, da smo ena redkih držav, ki tega področja nima urejenega na ustrezen način in da s tem na nek način, če želite, tudi kršimo tisto, kar imamo zapisano v Ustavi, kar se tiče človekovih pravic, ker vsi tisti, ki potrebujejo oskrbo, ko niso več sposobni skrbeti sami zase, teh upravičenj tako kot naj bi jim bile zagotovljene po ustavi in zakonih, ne morejo koristiti oziroma dobiti v celoti. In tudi iz tega razloga je bil ta zakon eden od tistih, ki je bil določen kot eden od t. i. mejnikov za dostopanje do nepovratnih evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer je Slovenija, kot veste, upravičena do približno milijarde in pol evrov nepovratnih sredstev. Uveljavitev zakona, ne samo sprejem zakona, ampak uveljavitev, se pravi izvajanje tega zakona v praksi in tako kot je bil sprejet, je bil tudi predviden datum uveljavitve 1. januar prihodnje leto. Torej globa. Koalicija, stranke Svoboda, Socialni demokrati in Levica pa ste letos julija sprejeli zakon, ki to uveljavitev izničuje oziroma jo zamika za najmanj leto dni in pri tem ste navajali razloge brez argumentov. Prvi razlog, ki je bil neštetokrat ponovljen, je, da je zakon tak, da se ga ne da izvajati. Niti enega argumenta nismo slišali, zakaj se ga ne da izvajati. Pa je bilo rečeno, ne da se ga izvajati zaradi tega, ker nima zagotovljenih virov financiranja – laž. Dokazali smo vam na vašem lastnem dokumentu, ki ste ga vložili pred kratkim v parlament, kjer je bilo na postavki samo zavoda, samo Ministrstva za zdravje zagotovljenih skoraj sto milijonov evrov za izvajanje tega zakona za področje dolgotrajne oskrbe. In vi z rebalansom za prihodnje leto, ko računate, da ta zakon ne bo uveljavljen, mimogrede, za to nimate nobenega mandata, ker ta Zakon o dolgotrajni oskrbi danes velja, ni bil odpravljen in je ena od podlag za načrtovanje sredstev v proračunu za načrtovanje sredstev v proračunu za prihodnje leto, jemljete 79 milijonov evrov in puščate tam nek drobiž za tisto, kar že zdaj poteka v okviru dolgotrajne oskrbe. Ampak to pomeni, da jemljete ljudem iz njihovih denarnic najmanj teh 79 milijonov evrov, ker teh 79 milijonov evrov predstavlja zmanjšanje plačila storitev v domovih starejših in ostalih oblikah institucionalnega varstva in predstavlja plačilo tistih, ki živijo doma in zanje skrbijo njihovi otroci, ali pa nekdo tretji, in del teh sredstev po novem zakonu seveda vsem tem pripada, ker novi zakon zagotavlja ustrezno socialno in materialno varnost za vse tiste starejše in ostale, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne morejo več skrbeti sami zase in potrebujejo pomoč tretjega, tako za tiste v institucionalnih oblikah varstva kot za tiste, ki potrebujejo oskrbo doma. Torej to, da ni zagotovljenih virov ne drži. Tudi zakon jasno določa vire ki, vire financiranja, ki so določeni v nekaj členih tega zakona in so poleg proračunskih virov v tem prehodnem obdobju tudi prenos iz sredstev iz pokojninske in zdravstvene blagajne. 48. člen določa vire financiranja, kjer je na prvem mestu obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Kot veste, zakon določa, da ga je potrebno uveljaviti najkasneje do 30. junija leta 2025. Potem sredstev zbranih iz naslova obveznega zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, državnega proračuna, sredstev demografskega sklada, proračuna Evropske unije, donacij in drugih virov. In potem v nadaljevanju, da ne berem vsega tega, vseh teh členov, ne vem, 127. člen točno določa, da se v prihodnjem letu, v prvem letu uveljavitve prenese iz zdravstvene blagajne 3,8 % prihodkov in iz pokojninske 2,2 odstotka prihodkov, itn., oziroma nekaj manj, ker sem še en odstavek naprej, ki govori o nekem nižjem odstotku. Torej sredstva za izvajanje tega zakona so zagotovljena. Tisto kar je najbolj pomembno, vemo da ko bo zakon v polni meri veljal, ta sredstva ne bodo zadostovala in da je potrebno zagotoviti za normalno izvajanje tega zakona in za ustrezno materialno in socialno varnost tistim, ki to pomoč potrebujejo, stabilen finančni vir in to je ta obvezno zavarovanje, ker zakon določa samo skrajni rok, 30. junij 2025. Ni potrebno tega roka čakati. Namesto, da zdaj predlagate zamik uveljavitve, bi lahko že delali na tem in pripravili uveljavitev tega obveznega zdravstvenega zavarovanja, zelo pomembna zadeva, zaradi mene že s 1. 1. 2024. Ampak, če se zdaj že uveljavitev, prvi korak zamika, potem smo mi še zelo, zelo daleč od te točke. Torej ta argument pade v vodo v celoti.

Potem je bil argument, da ni podzakonskih aktov, pravilnikov, itn. Glejte, tudi če jih res ne bi bilo, to so formalnosti. Gre za nekaj, kar mora biti narejeno, ker je zakon tako določil. Ker, če ni narejeno, potem nekdo krši določbe zakona in najmanj kar je, je za to politično, odškodninsko, materialno odgovoren. Saj imamo, poznamo primere, ko je bil nek minister odgovoren ker nekaj ni naredil, pa bi bil dolžan narediti, in bil celo kazensko ovaden zaradi tega. Torej, pravilniki so bili sprejeti še v času prejšnje Vlade. Osem jih je oziroma devet jih je določenih v zakonu, osem jih je sprejetih, devetih še ni, bi lahko že bil. Ne vem zakaj ne. Zakon velja, ni bil zamaknjen in ta deveti je pravilnik o minimalnih prostorskih, tehničnih in varnostnih pogojih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe ter ceni standardne nastavitve pri izvajalcev javne mreže, itn. Kar že nekaj obstaja, samo novega je treba zdaj napisati, glede na to, da je nov zakon oziroma ga prilagoditi novim določbam. Tudi, če tega ne bi bilo, to ni razlog, da se ne bi zakon uveljavil in izvajal, ampak je vsekakor odgovornost enega ali pa drugega ministra.

Drugače pa, Pravilnik o storitvah dolgotrajne oskrbe je bil objavljen v Uradnem listu, 78/2022. Pravilnik o načinu spremljanja meril za določitev javne mreže in vodenja seznama prostih zmogljivostih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v institucijah ter načinu njihovega poročanja je bil objavljen v Uradnem listu, 70/2022, Pravilnik o kadrovskih pogojih, usposabljanju in superviziji v dolgotrajni oskrbi je bil objavljen v Uradnem listu 53/22 enako v istem Uradnem listu, Pravilnik o vsebini preizkusa spoznavnih sposobnosti, enako v istem Uradnem listu, Pravilnik o metodologiji opravljanja nadzora pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in vodenju evidence opravljenih nadzorov v istem Uradnem listu, Pravilnik o strokovnem svetu za dolgotrajno oskrbo in v istem Uradnem listu Pravilnik o ocenjevalni lestvici za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa ima v tem zakonu določeno še nekatere naloge, tudi sprejem nekaterih aktov in za enega izmed njih se je rok iztekel 30. junija letos. Jaz nimam informacij ali so to sprejeli ali niso. V kolikor niso, če bi bil jaz minister, tisti, ki je zdaj direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje bi pač bil poklican na odgovornost, če tega ni naredil, ker mu zakon nekaj veleva. Ne bi pa seveda kot politik ali pa kot poslanec govoril, ker ni nekaj kar zakon določa sprejeto, mi tega zakona ne moremo uveljaviti, lepo vas prosim?! Kam pridemo, če bomo tako ravnali? Smo videli kam pridemo. Zadnjič smo obravnavali nek zakon, novelo zakona, ki ga je vložil Državni svet. Zakaj? Zaradi tega, ker se je ugotovilo, da za 100 dodatnih štipendij na področju zdravstva se ta razpis ne more izvesti, ker niso bila, pazite sedaj, zagotovljena sredstva za eno osebo, ki bi to počela. To pomeni 20 do 30 tisoč evrov letno. Ne pridemo daleč na tak način in zelo težko se bomo pogovarjali o, bi rekel, temeljnih strateških vprašanjih, ki jih je ogromno na področju ne samo zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ampak tudi na številnih drugih področjih. To je napačen način delovanja in zaradi tega je tudi ta zakon, ki ste ga sprejeli, ki zamika uveljavitev, korak v napačno smer, ki ljudem oddaljuje storitve do katerih so upravičeni, ker so na nek način skozi te prispevke, ki so jih v času, ko so delali, kljub temu, da ni posebnega prispevka za ta del, plačevali in je prav, da imajo to oskrbo zagotovljeno. Bi vas pa vprašal, kaj menite, če bi prejšnja Vlada nadaljevala svoje delo in bi danes v vladnih sobanah sedela prejšnja Vlada, ali bi se mi danes o tem pogovarjali, ali bi mi danes govorili o zamiku uveljavitve dolgotrajne oskrbe ali kdo verjame v temu, ali kdo verjame? Ne bi se pogovarjali. Nobenega zamika ne bi bilo, nobenega zamika. Zakon bi bil uveljavljen s 1. januarjem prihodnje leto, tako kot je bil sprejet in vse tisto, kar je potrebno narediti bi bilo narejeno, da bi do uveljavitve prišlo in nobena sredstva, ki jih vi zmanjšujete se ne bi za to področje zmanjševala. Tudi na številnih drugih področjih se ne bi stvari dogajale v napačno smer, predvsem pri višanju davkov, kot se dogajajo zdaj v tem obdobju.

Torej, zakaj torej referendum, ko sem postavil vprašanje na začetku. Na referendum pač moramo iti samo zaradi tega, ker s tem vašim zakonom odpravljate dobre rešitve za ljudi, predvsem za tiste, ki so potrebni pomoči drugih in zaradi tega je pač potrebno ta vaš škodljiv zakon, na referendumu ga pač morajo ljudje zavrniti, razen če ne želijo, da imajo vedno tanjše denarnice in vedno slabše storitve.

Zdaj pa še par besed glede vsebine, ker jaz sem dobil občutek, da niti ne vemo o čem se pogovarjamo, kaj prinaša ta Zakon o dolgotrajni oskrbi. Rečeno je bilo, saj nič novega ne prinaša, mi že imamo dolgotrajno oskrbo, je rekel državni sekretar na Ministrstvu za delo, ne bo ukinjena, se nadaljuje in tako naprej. Seveda jo imamo, ampak ljudje niso prikrajšani za številne storitve samo zaradi tega, ker ta vakuum, ki trenutno nastaja, predvsem na področju oskrbe na domu, izdatno pokrivajo številne občine preko lokalnih mrež, podpor, proračunskih sredstev, kjer sofinancirajo posamezne storitve oskrbe na domu lokalnim izvajalcem. Samo zaradi tega nimamo takega zakona. Drugače pa bi bilo stanje bistveno slabše kot je danes in se bo poslabševalo zaradi tega, ker poslabšujete materialni položaj občin. Povprečnina ne dosega tistega, kar morajo občine financirati in to stanje bo slabše, ker se bo začelo rezati pri storitvah, ki niso najbolj izvirna naloga občin, pa jih vseeno opravljajo. Torej v 14. členu pravi zakon, pet storitev omenja oziroma pet nivojev oskrbe, pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, zdravstvena nega vezana na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitve oskrbe, storitve e-oskrbe.

No, ustavim se pri zadnji alineji. A vi veste, da se oskrba že izvaja, kljub temu, da zakon še ne velja? A vi to veste? 5 tisoč ljudi je že deležno storitev e-oskrbe. Tistih, ki to storitev seveda krvavo potrebujejo.

Ampak, če bi prejšnja Vlada ravnala na tak način, kot vi ravnate sedaj, teh storitev ne bi imeli, ne s 1. januarjem in ne s 1. januarjem 2023, ne s 1. januar 2024. Ker je prejšnja Vlada ugotovila, da je potrebno začeti tam, kjer se da, so bila zagotovljena dodatna sredstva iz pobude React in na tej osnovi je bil izveden ustrezen razpis, februarja meseca letos, izbran izvajalec in e-oskrba teče od aprila dalje. V slabega pol leta je storitev e-oskrbe, ki pomeni 24 urno varnost, delujoč klicni center, ki omogoča vsem, ki živijo sami, da v kolikor se jim karkoli zgodi v stanovanju ali pa v hiši, kjer živijo, da se ta center sproži in da pridejo ali sorodniki ali pa reševalci. Verjamem, da tudi med vami je imel kdo že kakšen tak primer. In veste, kaj se zgodi, če ne pridejo pravočasno. To storitev trenutno koristi 5 tisoč starostnikov oziroma drugih oseb, ki iz takih ali drugačnih razlogov niso sposobni skrbeti sami zase. In še 2 tisoč je vlog, pa zanje ministrstva ne odobrijo dodatnih sredstev. 2 tisoč vlog. Milijon evrov letno, pa ne odobrijo dodatnih sredstev.

In seveda, ker je ta storitev vezana trenutno na financiranje iz Rejecta, se bo konec naslednjega leta ta zadeva zaključila, še prej, konec oktobra. Nikjer ni predvideno, kaj se bo zgodilo v vmesnem obdobju.

Tako da, tukaj moram reči, da to, da ni mogoče uveljaviti zakona iz vseh teh argumentov, ki sem jih navedel, so prazni izgovori. Popolnoma prazni izgovori. Tudi zaradi tega, ker se je dokazalo v preteklega pol leta, v preteklih devetih mesecih, da se kljub temu, da zakon še ne velja, da na tem področju nekaj narediti.

Zdaj pa še par besed glede tega datuma referenduma. Zdaj, prej sem uvodoma omenil, da oblast, ki nekako posluša ljudi in ki pravi, da je bila deležna njihovega velikega zaupanja aprila letos, bi morala slišati ljudi tudi kar se izvedbe referenduma tiče. In, če je v vašem interesu to, kar pravite, da čim več ljudi pride na ta referendum oziroma na te 3 referendume, potem bi moralo biti v našem skupnem interesu, da se ti referendumi razpišejo na eno od nedelj, ko bodo že itak volitve. Ali eno nedeljo pred 27. novembrom, kot predlagate, ali pa na nedeljo po 27. novembru, kar predlagamo mi z amandmajem, se pravi 4. decembra, ko bodo itak v večini občin drugi krogi volitev za župane. In mi ni jasno zakaj, zakaj tak odpor temu. Jaz mislim, da ni nobenega racionalnega razloga, in da bi bilo treba ljudem čim bolj olajšati to pot do uresničevanja neposredne demokracije, kajti kakorkoli vzamete, glejte, je to, ta oblika neposredne demokracije, še posebej glede na to, da so pri tem uveljavljanju številne ovire, preden ljudje tudi do tega sploh lahko pridejo. Ena izmed stvari, ki jo je treba tudi v tehnično administrativnem smislu omogočiti na tak način, da imajo ljudje z uresničevanjem te pravice čim manj težav in da jim je uresničevanje te pravice tudi na največji možen način olajšano.

Torej, spoštovani, žal je prišlo do tega, da je ta Vlada in ta koalicija, ki trenutno vlada, sprejela nek zakon, ki je slab, ki odmika storitve, ki jih ljudje potrebujejo, ljudem, ki jih prikrajšuje za večjo mero samostojnosti, ki jim jemlje denar iz denarnic v tej že splošni draginji in zaradi tega je pač prav, da se na teh referendumih ta slab in škodljiv zakon zavrne.

Še eno stvar sem pozabil prej povedati, ko sem govoril o sredstvih. Tudi ena laž in manipulacija se je ves čas teh razprav v tem obdobju dogajala glede tega kaj vendar se počne s tem predlogom za referendume, ker bodo ljudje prikrajšani. Namreč zaradi tega, ker se bodo oskrbnine, zaradi teh referendumov dvignile. O tem je govoril minister Mesec. Pa je najprej govoril, da se bodo zaradi tega oskrbnine dvignile s 1. septembrom pa se niso dvignile. Pa je, potem par dni za tistem, ko je to govoril na eni od komercialnih televizij, rekel: »Ne, ne, saj se ne bodo. Imamo mi drugje zagotovljena sredstva.« - šlo je za te plače v teh domovih za starejše, 130. člen zakona. 130. člen zakona je jasen in jasno določa poračune od leta 2021 za nazaj in sredstva in vse ostalo. Če ne bi bilo te vaše nove zakonodaje ne bi bila zadeva popolnoma nič problematična pa tudi sedaj ni. Tako da je tukaj ogromno manipulacij, ogromno laži, ki niso dobre, ker podcenjujejo ljudi. Jaz mislim, da ljudje vseeno vidijo in razumejo kaj se dogaja in vedo kaj je res in kaj ni. Seveda ne poznajo vseh teh materij in vseh teh zakonov, ampak jaz mislim, da dejstvo, da je bil nek zakon, ki gre v prid starejšim in tistim, ki potrebujejo pomoč drugih sprejet po letih in letih takih in drugačnih usklajevanj bi nam moralo povedati vse. Sedaj resnično ni čas, da se ta zakon zamika, ampak ga je potrebno uveljaviti. Vse tiste, ki morajo do rokov, ki so določeni, nekateri so potekli junija, nekateri septembra, nekateri potečejo zdaj 30. oktobra narediti vse, kar potrebujejo, da bodo, da bo pač ta zakon uveljavljen, ker drugače v 3 tednih meseca decembra tega res ne bo mogoče storiti. Tako da jaz pričakujem, da bo to, kar je potrebno narediti narejeno, ne glede na to kakšen bo rezultat na referendumu. Ker če to ne bo pripravljeno, pol bodite prepričani, da vseh teh zadev ni mogoče v par, v dveh tednih pred prazniki, božičnimi in novoletnimi urediti in je neodgovorno od vas, če tega niste zagotovili in niste tega storili.

Hvala.