Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.

Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni in predstavniki Vlade!

Dovolite mi, da na kratko predstavim vsebino odložilnega veta na Zakon o spremembah Družinskega zakonika.

Državni svet je v odložilni veto sprejel na 32. izredni seji, pri tem ocenil, da se je s sprejemom novele družinskega zakonika, s katero naj bi se sledilo odločbam Ustavnega sodišča iz junija letošnjega leta, zaobšlo voljo ljudstva. Slednje je svoje želje izrazilo na kar dveh referendumih, prvega leta 2012, drugič pa 2015.

Ureditev, po kateri se zakonske zveze ne opredeljuje več kot življenjske skupnosti moža in žene, ampak kot skupnost dveh oseb, imata posledico ravno to, kar je bilo na referendumih zavrnjeno. To je pravica istospolnih parov, da lahko posvojijo otroka. S tem se neutemeljeno, v nasprotju z voljo ljudstva širi krog možnih posvojitev otrok tudi na istospolne partnerje, po drugi strani pa stari starši ostajajo brez možnosti posvojitve svojih vnukov.

Opozarjamo tudi, da se s sprejeto zakonsko možnostjo posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev krši 53. člen Ustave Republike Slovenije, s katerim se zagotavlja varstvo družine, materinstvo, očetovstvo otrok in mladine. Sprejeta nova ureditev namreč posega dlje kot zgolj v temelje življenjske skupnosti dveh oseb. Istospolnim partnerjem namreč omogoča skupno posvojitev otroka, posredno pa tudi možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo. Z navedeno možnostjo se odstopa od bioloških danosti človeka, ki omogočajo, da lahko otroka posvojita zgolj dve osebi različnega spola, in sicer moški in ženska. S sprejeto novelo Družinskega zakonika se prav tako neprimerno posega v tradicionalno razumevanje zakonske zveze in družine, ki jo že tisočletja pojmujemo na enak način; od nekdaj se je to namreč razumelo kot skupnost moža žene in njunih potomcev. Z novo ureditvijo se zanika tradicionalne družinske vrednote ter negativno vpliva na pojmovanje materinstva in očetovstva v naši družbi, družini pa se odvzema vlogo temeljne celice družbe kot podlage za nadaljevanje človeškega življenja. V odložilnem vetu prav tako opozarjamo, da mora biti posvojitev pravica otroka – ponavljam, pravica otroka -, da se mu zagotovi najboljše možno okolje za njegovo odraščanje, vzgojo in življenje, ki mu bo v največjo korist, Ne pa pravica dveh odraslih oseb, ki sta si zaželela otroka, da slednjega dobita v varstvo in vzgojo. Po naši oceni bi bilo treba pri odločitvah o posvojitvi otrok prisluhniti strokovnjakom, ki poudarjajo, da je za dobro otrok in njihov zdrav in optimalen osebni razvoj najprimernejša tradicionalna družina z očetom in materjo, ki sta biološko različnih spolov in ki imata v družini specifične naloge, ki se jih ne da medsebojno nadomestiti. O tem, kot opozarja tudi psiholog dr. Andrej Perko, govorijo razvojna, predvsem pa klinična psihologija in praksa. Ocenjujemo tudi, da so trenutno vse odločitve glede vprašanja posvojitve otrok v istospolne družine prenagljene, saj trenutno ni na voljo dovolj relevantnih raziskav glede vpliva odraščanja otrok v istospolnih družinah, namreč, katerih rezultati bi zadostovali statistično znanstvenim kriterijem.

Posebej bi želel izpostaviti, da Državni svet v skladu s svojimi ustavno danimi pristojnostmi ne izpodbija odločb Ustavnega sodišča – tu smo večkrat imeli očitke -, ampak želi, da Državni zbor kot zakonodajalec še enkrat dobro razmisli o tem, ali je način, na katerega se želi implementirati odločitev Ustavnega sodišča v zakonodaji, res pravi. V razpravi v Državnem svetu je bila namreč podana ocena, da vsebina sprejetega zakona predstavlja bolj oster poseg v trenutno zakonodajo, zakonodajno ureditev in družino kot temeljno celico družbe, kot je bilo to predvideno z odločitvijo Ustavnega sodišča.

V skladu z vsem navedenim vas pozivam, da ob ponovnem glasovanju zakona ne podprete.

Hvala.