Hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni na seji, predstavniki Vlade.

Dovolite mi, da na kratko predstavim vsebino odložilnega veta na Zakon o spremembah Družinskega zakonika. Državni svet je odložilni veto sprejel na 32. izredni seji in pri tem ocenil, da se je s sprejemom novele družinskega zakonika, s katero naj bi se sledilo odločbam ustavnega sodišča iz junija letošnjega leta, zaobšlo voljo ljudstva. Slednje je svoje želje izrazilo na kar dveh referendumih leta 2012 in leta 2015. Ureditev, po kateri se zakonske zveze ne opredeljuje več kot življenjske skupnosti moža in žene, ampak skupnost dveh oseb, imata posledico ravno to, kar je bilo na referendumih zavrnjeno, to je pravica istospolnih parov, da lahko posvoji otroka. S tem se neutemeljeno in v nasprotju z voljo ljudstva širi krog možnih posvojiteljev otrok tudi na istospolne partnerje, po drugi strani pa se še vedno ni uslišalo želje starih staršev, da bi lahko posvojili svoje vnuke. Opozarjamo tudi, da se s sprejeto zakonsko možnostjo posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev krši 53. člen Ustave Republike Slovenije, s katerim se zagotavlja varstvo družine, materinstva, očetovstva, otrok in mladine, sprejeta nova ureditev namreč posega dlje kot zgolj v temelje življenjske skupnosti dveh oseb istospolnih partnerjev, namreč omogoča skupno posvojitev otroka, posredno pa tudi možnost oploditve z biodinamično biomedicinsko pomočjo. Z navedeno možnostjo se odstopa od bioloških danosti človeka, ki omogoča, da lahko otroka s odšteta zgolj dve osebi različnega spola, in sicer moški in ženska. S sprejeto novelo Družinskega zakonika se prav tako neprimerno posega v esticionalno razumevanje zakonske zveze in družine, ki jo že tisočletja pojmujemo na enak način, od nekdaj se jo je namreč razumelo kot skupnost moža in žene in njunih potomcev. Z novo ureditvijo se zanika tradicionalne družinske vrednote ter negativno vpliva na pojmovanje materinstva, očetovstva v naši družbi, družini pa se odvzema vlogo temeljne celice družbe kot podlage za nadaljevanje človeškega življenja. V odložilnem vetu prav tako opozarjamo, da mora biti posvojitev pravica otroka, da se mu zagotovi najboljše možno okolje za njegovo odraščanje, vzgojo in življenje, ki mu bo v največjo korist, ne pa pravica dveh odraslih oseb, ki sta si zaželela otroka, da slednjega dobita v varstvo in vzgojo.

Po naši oceni bi bilo treba pri odločitvah o posvojitvi otrok prisluhniti strokovnjakom, ki poudarjajo, da je za dobro otrok in njihov zdrav in optimalen osebni razvoj najprimernejša tradicionalna družina z očetom in materjo, ki sta biološko različnih spolov, in ki imata v družini specifične naloge, ki se jih ne da med seboj nadomestiti. O tem, kot opozarja tudi psiholog doktor Andrej Perko, govori o razvojno razvojna, predvsem pa klinična psihologija in praksa.

Ocenjujejo tudi, da so trenutno vse sodne odločitve glede vprašanj posvojitve otrok v istospolne družine prenagljene. Večina trenutnih raziskav glede vpliva odraščanja otrok v istospolnih družinah namreč ni relevantnih in ne zadosti statično znanstvenih kriterijev.

V razpravi v Državnem svetu in na pristojni komisiji je bila podana tudi ocena, da vsebina sprejetega zakona predstavlja bolj oster poseg v trenutno ureditev, kot bi bilo treba, če bi se upoštevala zgolj tisto, kar je odločilo Ustavno sodišče.

Na podlagi vseh navedenih argumentov menimo, da bi moral Državni zbor ponovno pretehtati svojo odločitev, ki nasprotuje voljo ljudstva in posega v najbolj ranljivo celico družbe, kot je to družina, in bi moral bolj spoštovati tudi 53. člen Ustave.

Prosim vas, da o ponovnem glasovanju zakona ne podprete.

Hvala.