Sicer je bilo rečeno, da je zadnjič šla ta debata hitro mimo. Jaz sem zadnjič razpravljala na to temo in sem ravno izpostavila tudi starost, nižanje starosti na 16. let za aktivno volilno pravico in pač zavzemanje za večjo uravnoteženost spolov na listah. Začela bi s tem, da sploh ne vem, če je kakšna kolegica poslanka v tem odboru danes, samo jaz sem, imamo velik problem, o tem se moramo pogovarjati. Pozdravljam, da je to eden izmed mnogih ukrepov, ki jih moramo zavzeti za to, da bomo imeli bolj reprezentativno demokracijo in to vidim tudi kot eno ključnih točk ravno pri pogovorih, ki smo jih ravno imeli na temo varnosti, na temo mirovnih pogajanj, ki so tudi globalno gledano ena izmed področij, kjer je izjemno nizka zastopanost žensk. Mogoče, če bi imeli večjo zastopanost, bi lahko prišli tudi do kakšnih boljših rezultatov, tako da tukaj dajem en širši pogled. Zelo spodbujam ta prizadevanja in prioritete Evropske unije. S kolegom Gladkom se ne strinjam glede starosti 16. let, da ni nobenih možnih racionalnih argumentov. Vseeno imajo ljudje v teh dveh letih 16. do 18. leta možnost opravljanja določenih zaposlitev za plačilo in plačujejo davke in iz tega vidika se tudi vidi, potem postavi vprašanje zakaj pa ne bi imeli možnosti sodelovati v aktivno v političnih procesih. Sem pa zadnjič tudi opozorila tukaj, da se mi zdi usposabljanje za aktivno participacijo, torej znanje, ki nam ga da obvezno šolstvo v Sloveniji na tem področju, neustrezno, in bi bilo potrebno, če bomo nižali volilno pravico, pa v bistvu v vsakem primeru, ampak posebej, če jo bomo nižali na 16, uvesti neke osnove ustavnega prava, zato, da bomo bili mladi opolnomočeni, da bomo vedeli, kako deluje sistem in bomo lahko potem tudi nekako vsebinsko v njem sodelovali.

Na splošno pa, ja, podpiram, da se začnemo o tem pogovarjati, je le začetek ene zelo pomembne teme in se veselim, če bomo ustanovili nek poseben odbor, kjer bomo te stvari še bolj poglobljeno razčistili. Hvala.