Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Na zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 18. oktobra 2022 v Luksemburgu, bodo ministri in državni sekretarji za evropske zadeve opravili orientacijsko razpravo o reformi volilne zakonodaje v Evropski uniji oziroma predlogih Evropskega parlamenta v zvezi s prihodnjimi volitvami.

Predlog za reformo volilne zakonodaje Evropske unije je politično in pravno precej zahtevna tema. Države članice še vedno čakamo na mnenje pravne službe Sveta, da bi dobile jasnejšo sliko o vseh pravnih posledicah predloga. Člani Odbora za zadeve Evropske unije ste se prejšnji petek že seznanili s stališčem Vlade glede tega predloga. Slovenija podpira prizadevanje za krepitev Evropske unije. Naklonjeni smo razpravi o vzpostavitvi enotnih skupnih načel za volitve v Evropski parlament, pri tem je treba upoštevati subsidiarnost in sorazmernost ter ustavno ureditev Republike Slovenije. Podpiramo tudi spremembe, s katerimi se zagotavlja uravnotežena zastopanost spolov. Glede na to, da je volilna zakonodaja v celoti v nacionalni pristojnosti držav članic, se nam zdijo še posebej zahtevna vprašanja usklajevanja volilnih nalog, pa tudi uvedba evropskega volilnega imenika, evropskega volilnega organa, poenotenje pravil volilne kampanje in uvedba fiksnega dneva glasovanja. Ocenjujemo, da so predlogi v tej fazi še preveč nejasni in premalo opredeljeni. Slovenija je tudi še vedno precej zadržana do sistema volilnih kandidatov tako imenovanih spitzen kandidatov za predsednika ali predsednico komisije. Ta postopek se zdi nezdružljiv z Lizbonsko pogodbo, toda čeprav se politično morda zdi, da gre za vprašanje evropskih političnih pripadnosti, gre v bistvu za pravno vprašanje in vprašanje ohranjanja medinstitucionalnega ravnovesja.

Druga točka bo priprava na Evropski svet, ki bo potekal 20. in 21. oktobra. Na Ssvetu za splošne zadeve bomo nadaljevali priprave na oktobrsko redno zasedanje Evropskega sveta in v tem okviru obravnavali osnutek sklepov. Glede na to, da sem podrobnejša stališča Republike Slovenije do obravnavanih vsebin podrobneje predstavil že pri prvi točki dnevnega reda te seje, bi tu izpustil opredelitev glede posameznih točk dnevnega reda. Tako bi nadaljeval s točko Nadaljnje ukrepanje po konferenci o prihodnosti Evrope. Svet za splošne zadeve bo nadaljeval razpravo o nadaljnjih korakih glede konference o prihodnosti Evrope. Tokrat je osrednje vprašanje razprave časovnica, kdaj naj se svet odzove na poziv Evropskega parlamenta za sklic konvencije za spremembe pogodb po členu 48 Pogodbe o Evropski uniji. Stališče Slovenije je, da se mora Evropska unija v prvi vrsti osredotočiti na predloge konference, ki jih je mogoče izvesti v okviru obstoječih pogodb, kar je po ocenah kar 94 % vseh predlogov, ki so jih podali državljani. V zvezi s sklicem konvencije ni nobene potrebe po prenagljenem odzivu oziroma odločitvi, odpiranje pogodb je namreč po izkušnjah dolgotrajen proces z negotovim izidom. Zato menimo, da resolucija Evropskega parlamenta z 9. junija 2022 še ne daje zadostne podlage podlage za odločitev sveta o nadaljnjih korakih in predlagamo, da se počaka na napovedano poročilo, ki ga v evropskem parlamentu pripravlja Odbor za ustavne zadeve. To naj bi podrobneje razdelalo predlog sprememb in bo predvidoma na voljo v začetku prihodnjega leta.

Hkrati menimo, da se je treba izogibati medinstitucionalnim sporom in ohranjati dialog in sodelovanje z Evropskim parlamentom glede tega občutljivega vprašanja. Zdaj, če bi se na podlagi konkretnih predlogov Evropskega parlamenta in po poglobljeni razpravi med državami članicami izkazalo, da so spremembe pogodb resnično potrebne za učinkovitejše delovanje Evropske unije, smo v Vladi odprti tudi za razmislek o spremembah pogodb.

Naslednja točka bo vprašanje pravne države na Poljskem. Sicer gre za obrazloženi predlog v skladu s členom 7, pogodbe o Evropski uniji. Pričakujemo, da bo komisija pozdravila ukinitev spornega disciplinskega senata Vrhovnega sodišča Poljske, hkrati ponovno ocenila, da še vedno obstaja resno tveganje za kršitev vladavine prava, saj vrsta ključnih zadev še vedno ostaja odprtih. Med najbolj zaskrbljujočimi so še vedno vprašanja neodvisnosti pravosodja, zlasti s pravom Evropske unije neskladno imenovanje in poklic sodnikov, spoštovanje načela primarnosti prava EU ter neizvajanje sodb Sodišča Evropske unije. Slovenija dejavno podpira pobude in aktivnosti za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava na Poljskem in v celotni Evropski uniji. Zavzemamo se za nadaljevanje postopka v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji, ki je ključnega pomena za zagotavljanje spoštovanja načel vladavine prava in vseh temeljnih vrednot Evropske unije.

Toliko. Hvala lepa.