Pozdravljeni vsi. Hvala za priložnost. Se pa opravičujem, ker mi je covid vzel sluh oziroma mi skozi zvoni, pa vas prosim, da bolj na glas govorite, ker tudi ta tehnika ni najboljša, kar se tega tiče in to sem prejšnji ponedeljek v Državnem zboru preizkusil in bi danes, če bo seveda kdo želel tudi kakšen na moj komentar ali pa na mojo razpravo kaj podiskutirati zato, da bom dobro razumel. Torej sem Karel Destovnik, sem predstavnik Sveta za invalide, sicer pa predstavnik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, torej ene od strokovnih asociacij, ki ima člana v sedanjem svetu.

Zdaj, kar se tiče prve, moram reči, da smo člani strokovnega dela sveta podprli ta predlog zakona, in sicer po večkratni razpravi. Mi smo se s tem zakonom vendarle ukvarjali in sem presenečen tudi nad nekaterimi pisanji, da nekdo ni mogel kakšne pripombe dati, zaradi tega ker je bila široka razprava. Strokovno službo je v tem primeru opravljalo Ministrstvo za delo in res ne vem, zakaj bi Ministrstvu za delo zdaj ne verjeli, da so vsi imeli možnost razpravljati že prej. Drugo je, koliko je bila poglobljena, ker zdaj sem današnje pripombe sem razumel, da gre za nekatere stvari, mogoče tudi z drugačnim odtenkom, o katerih je vredno diskutirati. Saj razumemo, ampak strokovni del, ki ga sestavljamo predstavniki Zavoda za zaposlovanje, Zavoda pokojninsko invalidskega zavoda, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Inštituta Uri Soča in Inštituta za socialno varnost in skupnosti organizacij, torej smo tisti, ki smo vendarle večina, razen teh dveh asociacij, v bistvu državni organi, da ustanovitelj je država, vsem tem, torej so strokovne asociacije. Vendarle je treba to reči, da je takšen način bil dogovorjen pred skoraj tridesetimi leti. Mi smo daleč pred konvencijo v Sloveniji imeli posvetovalni organ, ki je funkcioniral. Ta svet je bil enkrat Svet Vlade Republike Slovenije za invalide, drugič je bil pri ministrstvu, potem pa z / nerazumljivo/ postal nekako samostojen, službo pa v okviru Ministrstva za delo. Imamo tudi različno prakso. Vseskozi je bil pa glavni namen sploh skupne sistemske zadeve obravnavati preden pride zakonodaja v veljavo. To nam je različno uspelo. Jaz bom tu povedal nekaj, da je svet najboljše deloval, ko ga je vodil pokojni Ivan Vivod - nekateri za boste pogledali nazaj, kdo je to bil - torej defektolog, ki je seveda skrbel za to, da so imele takšno avtoriteto, da so seveda nekateri iz ministrstva gradiva res dajali svetu v obravnavo, kajti kasneje se je dogajalo, da smo post festum obravnavali posamezna gradiva in zaradi tega seveda ni mogel svet v bistvu vsebinsko nič vplivati in so se nekatere stvari kasneje seveda v zakonodaji, recimo temu, popravile. Se pravi, zgodovina dela je pozitivna. Svet tako kot invalidi sami pravijo, ga čutijo za svojega, strokovni del smo pa seveda podporo dajali. Recimo v tem zakonu samo ilustrativno mi smo izjemno veliko diskusijo ravno o tem vršili ali splošne zadeve ali posamične. Mi smo menili, da če bomo posamične bo res trg z varuhom v enem delu pa tudi zagovornikom načela enakosti ne samo varuhom. Sedaj kje je en ali drug, prakso imamo zelo različna in iz poročil vidimo, da se obadva ukvarjata s tem vprašanjem, zato smo strokovni del bili izjemno tenkočutni in na koncu popustili, da naj bi bile te posamični primeri, zaradi tega, ker če bo svet kot državni organ, bo seveda logično, da bodo posamezniki želeli tudi nanj naslavljati probleme. Ampak ob tem smo seveda se zavedali, da pa posamični primeri pa pomenijo strokovno službo in da pomenijo denar, ki je seveda tudi v teh papirjih zapisan, ampak ta denar smo na seji zlasti predstavniki stroke večkrat rekli kje je danes 10 pravnikov z znanjem s področja invalidov, da jih bomo jutri lahko sploh zaposlili, se pravi, racionalno moramo razmisliti, kako strokovno suport narediti tej ekipi, ker je že Ministrstvo za delo z direktoratom osiromašeno, kar se kadra tiče. Tako da, če razumete naše stališče mi smo zakon podprli, zaradi tega, ker sedaj v skladu s konvencijo rešuje tudi ta problem neodvisnosti. Ali je ta model okej? Jaz tudi moram reči, da je zanimiva pripomba Zakonodajnopravne službe, da je vprašanje kdo imenuje člane, ampak ker je že z njimi tako pustil smo tudi, sem razumel, je seveda tudi pripravljavec zakona tako, ampak o tem je res treba razmisliti, ker potem so relacije lahko čisto drugačne in poročilo bolj smiselno kot pa tako kot je sedaj v zakonu zapisano. Se pravi, če govorimo o vsebini. Vsebina ima večino tistega, kar mislim, da bomo težko osporavali. Tudi, če si boste sedaj vzeli čas pa boste danes recimo rekli, da je treba odložiti ponovno razpravo tudi to je možno, ampak moram povedati, da je ravno varuh tisti, ki je v bistvu na en način zaustavil sprejem že v prejšnji Vladi ali pa v prejšnjem mandatu. Zakaj? Zaradi tega, ker je na silo bil sklican sestanek na Ministrstvu za delo z varuhom ali pa pri varuhu - ne vem že kdo je bil - mislim, da je vabil minister takratni in na tistem je varuh obljubil, da bo spoštoval stališče invalidov in da če bodo invalidi rekli, ne gre služba k njemu, to kar je bojazen Mateja prej rekla, ta bojazen obstoji, v ponedeljek v Državnem zboru je bila diskusija o tem, da je treba tudi imeti varuha za otrokove pravice, se pravi, mi se zavedamo, da je veliko ranljivih skupinah. Seveda sedaj ta pozornost eni bo težko, če bo seveda tako kot je ta predlog. Tako da se mi zdi, da nalogo, da se posebej diskutira z varuhom, potem je treba tudi zagovornikom reči kakšno, ker mogoče ima tudi on strokovne delavce, ker namreč na koncu bo ključni problem, da ta svet bo moral funkcionirati s suportom in denar bo v vsakem primeru ali za ta neodvisen ali za zagovornika ali pa za varuha ali pa za ministrstvo. V principu je to seveda, vsaj kar se nas tiče, podobno.

No, in če zaključim. Zdaj pričakujem, seveda, da v tej nadaljnji razpravi se ta zakon vzame kot osnova. Če to lahko danes sprejmete, da se na zakonu diskutira, tudi če ga zavrnete, ne podprete, da bom pravo terminologijo uporabil, je pa vendar vsebina tako dobro zapisana, da bi to morala biti podlaga za nadaljnje diskusije in izboljšanje, tako kot je bilo rečeno. Ker vsi smo za izboljšanje, zlasti zaradi tega, ker veste, česa si najbolj želimo - da ne bi prihajalo do problemov, kot ga imamo danes. Poslanke, poslanci, samo naslednje: mi imamo danes, predstavniki skupnosti organizacij so opozarjali, da v Zakon o dolgotrajni oskrbi ne pašejo osebe z motnjo v duševnem razvoju. Nihče jih ni hotel poslušati, tudi sveta nismo mogli organizirati na to temo, tudi ko je svet o tem govoril, nihče ni tega… Danes je ključni problem za to skupino, da se jim pridobljene pravice jemljejo. Torej, svet je varuh tudi pridobljenih pravic invalidov, in tega to ni bilo omogočeno. Kot primer, zakaj je nujen svet in da mora seveda razpravljati o teh skupnih splošnih, posamičnih pa z rezervo, ker res imamo tudi druge organe in bi bilo dobro to v naslednjih diskusijah prediskutirati.

Hvala lepa.