Govor

Mira Palhartinger

Dobro jutro. Hvala za besedo.

ZPS je k predlogu zakona pripravila pisno mnenje z vidika svojih poslovniško določenih nalog, se pravi z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. V uvodu tega mnenja smo najprej povzeli temeljni namen in vsebino predlaganih rešitev. Povzeli smo tudi veljavno ureditev, ki naj bi ne izpolnjevala vseh vidikov neodvisnosti, kot izhajajo iz smernic za neodvisne nadzorne mehanizme in njihovo sodelovanje pri delu Odbora za pravice invalidov. Glede na to, da je predlagana ustanovitev samostojnega državnega organa, ta samostojnost pa bi bila izkazana s finančnega, institucionalnega, funkcionalnega in personalnega vidika, smo posebej opozorili na razmerje do varuha človekovih pravic. Svet naj bi namreč poleg dosedanjih nalog, ki jih je opravljal sedanji Svet za invalide, prevzel tudi naloge primerljive z nalogami Varuha človekovih pravic, zato se, kot sem že omenila uvodoma, zagotavlja temeljno vprašanje jasne razmejitve med pristojnostmi obeh organov, organov, ki jih po naši oceni predlagane rešitve ne zagotavljajo, to pa je vprašljivo z vidika načela pravne države iz 2. člena Ustave.

Opozorili smo tudi na nejasnosti glede procesnih vidikov več postopkov pred svetom in drugimi organi, kar ne preprečuje možnosti, da bi o isti zadevi potekalo več različnih postopkov, kar lahko privede tudi do več vsebinsko različnih odločitev in posledično tudi do vprašanja izvršljivosti teh odločitev. Takšne možnosti oziroma takšna rešitev bi bila z vidika zaupanja v pravo neprimerna.

Posebej smo se ukvarjali tudi z vprašanjem imenovanja članov sveta, tega naj bi sestavljalo 14 članov, predstavnikov reprezentativnih invalidskih organizacij in predstavnikov strokovnih organizacij s področja invalidskega varstva. Vsak naj bi imel tudi svojega namestnika. Te organizacije naj bi svoje predstavnike imenovale same v skladu s svojimi pravili. ZPS zato opozarja, da je takšna ureditev bistveno drugačna od siceršnjega imenovanja vseh drugih državnih organov. Ker se zgleduje načeloma ureditev in vsebina dela sveta po vlogi varuha človekovih pravic, smo posebej opozorili tudi, da je poseben pomen, ki ga ima institucija varuha v naši ustavni ureditvi upoštevana tudi z načinom njegove izvolitve, tega namreč izvoli Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. In na točki načina imenovanja torej po oceni ZPS ni možno graditi nekega izhodišča o primerljivosti položaja in vloge sveta s pristojnostmi in vlogo varuha človekovih pravic. Taka ureditev se nam zdi tudi razmeroma pomanjkljiva in nejasna, saj ni pravil imenovanja, ta so v celoti prepuščena organizacijam, to seveda tudi onemogoča nadzor nad izvedenimi postopki, sporno pa je tudi z vidika načela pravne varnosti, tukaj gre spet za 2. člen ustave. Nejasen je iz predlaganih določb tudi siceršnji položaj sveta v sistemu državne oblasti Opozorili pa smo tudi, da je nejasno kakšen je namen predlagane vzpostavitve razmerja poročanja Državnemu zboru, saj Državni zbor dejansko v postopku imenovanja nima nikakršne vloge po določbah predloga zakona. Kar zadeva naloge, ki jih predlog zakona namenja svetu, ugotavljamo, da je večina nalog, ki so pravzaprav povzete že po sedanjih nalogah Sveta za invalide, takšne, da imajo naravo nalog značilnih za posvetovalna telesa. V delu, ki se nanaša na odločanje o posamičnih zadevah, pa vloga sveta in vsebina njegovih odločitev ima takšno naravo, da se ponovno zastavlja vprašanje do varuha človekovih pravic ta razmejitev, kot smo že povedali, ni jasno opravljena, ob tem pa je treba opozoriti tudi na bistveno razliko v predlagani ureditvi, saj ta obravnave primerov posameznih primerov ne predvideva le v razmerju do ravnanj državnih organov, zato je neustrezno povzemati način in vsebino odločanja sveta, kajti ta se pa v celoti opira na vlogo varuha človekovih pravic.

Ob zaključku uvodnih pripomb smo opozorili, da bi bilo treba predlog zakona ponovno preučiti tudi z vidika sistematike zakonskega besedila ter ponovno pretehtati ustreznost prehodne ureditve, saj ta po naši oceni ni dovolj jasna in celovita. Podali pa smo tudi pripombe k posameznim členom, te imajo deloma pač tudi ustavno pravno vsebino, deloma so pravno sistemske narave, večinoma pa se nanašajo na jasnost predlagane ureditve, deloma tudi na nedodelanost določb, ki urejajo postopek. S predlaganimi predlogi amandmajev pa ZPS ni bila seznanjena in kolikor vem, jih tudi ni vloženih. Hvala.