Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vabljeni! Z ratifikacijo Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in izbirnega protokola h konvenciji o pravicah invalidov, ki ju je Slovenija ratificirala med prvimi državami leta 2008, se je Slovenija zavzela, da bo uresničevala 33. člen konvencije, ki nalaga državam podpisnicam, da v skladu s svojimi pravnimi in pravnimi sistemi v državi vzdržujejo, krepijo, določajo in vzpostavijo okvir, po potrebi eno ali več neodvisnih teles za spodbujanje, varovanje in sprejemanje in izvajanje konvencije.

Republika Slovenija je s ciljem uresničevanja zaveze iz drugega odstavka 33. člena konvencije na podlagi 28. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov ustanovila Svet za invalide Republike Slovenije. Svet za invalide je bil ustanovljen kot neodvisen tripartitni organ, katerega člani so predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij, predstavniki strokovnih institucij s področja invalidskega varstva ter predstavniki Vlade. Da ureditev neodvisnega organa, kot je definiran Svet za invalide, ni primerna, je Slovenijo opozoril tudi Odbor OZN za pravice invalidov, ki opravlja naloge spremljanja izvajanja konvencije. odbor je v sklepnih ugotovitvah glede uvodnega poročila Republike Slovenije o uresničevanju konvencije izpostavil med drugim tudi pomanjkanje samostojnosti, zmogljivosti in sredstev Sveta za invalide in Republike Slovenije priporočil ukrepe s katerimi naj zagotovi ustrezno implementacijo določb konvencije o vzpostavitvi neodvisnega nadzornega organa, ob

upoštevanju, da mora biti ta organ zavezan pariškim načelom glede statusa državnih institucij za spodbujanje in varstvo človekovih pravic, zagotovljeno mora biti ustrezno financiranje, pri čemer pa naj se upošteva smernice, ki jih je sprejel odbor.

Države pogodbenice na različne načine uresničujejo zahtevo po določitvi neodvisnega nadzornega organa, tako na primer s posebnim neodvisnim organom zagotavlja to Bolgarija, Ciper, Italija in Portugalska, kot dodatno nalogo pri Varuhu človekovih pravic pa Češka, Estonija, Finska, Poljska, na Hrvaškem pa imajo posebnega varuha človekovih pravic invalidov. Potem v okviru inštitutov za človekove pravice, centrov za enake možnosti, na ta način urejajo v Belgiji in v Nemčiji, v nacionalnem svetu invalidskih organizacij na Madžarski in pa porazdeljeno med več organizacij, je pa takšna ureditev v Veliki Britaniji. Vsaka država se torej lahko samostojno odloči, ključno pa je, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je Odbor OZN za pravice invalidov zapisal v smernicah za neodvisne nadzorne mehanizme in njihovo sodelovanje pri delu Odbora za pravice invalidov. Države torej same odločajo, ali bo neodvisni nadzorni organ sestavljen iz enega ali več teles. Organ mora biti neodvisen od organa v okviru Vlade. Organu morajo države pogodbenice zagotoviti stabilno institucionalno podlago, ki mu omogoča trajno delovanje in zagotavlja ustrezno financiranje iz državnega proračuna in ustrezne materialne ter človeške vire, mora imeti široke pristojnosti, mora mu biti omogočen celovit dostop do informacij, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog in nadzorstvenem procesu morajo sodelovati člani civilne družbe, še posebej invalidi in njihove reprezentativne organizacije. Poleg tega pa neodvisen nadzorni organ deluje skladno s pariškimi načeli institucij za varstvo človekovih pravic in varstvo človekovih pravic, varstvo človekovih pravic.

Vlada Republike Slovenije se zaveda zaveze Republike Slovenije za implementacijo drugega odstavka 33. člena konvencije. Glede na različne načine njenega uresničevanja v državah pogodbenicah bo Vlada opravila razpravo z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami, Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije in drugimi deležniki s področja uresničevanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji, kako uresničiti zahtevo po določitvi okvira za spodbujanje, varovanje in spremljanje konvencije, upoštevajoč pri tem nacionalni pravni red in prakso pri varovanju človekovih pravic. Vlada bo opravila posvet tudi z varuhom človekovih pravic, ki je v preteklosti že večkrat izpostavil, da bi bilo lahko tako neodvisno telo pri njem, kot je tako tudi v nekaterih drugih državah pogodbenicah. Pri tem je varuh človekovih pravic posebej izpostavil dejstvo, da ima statusa a(?) po pariških načelih in da že sedaj obravnava pobude posameznikov, tudi invalidov, ki menijo, da so jim z aktom organa kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Vlada se zaveda zaveze Republike Slovenije, vendar kot je navedeno, je potreben temeljit razmislek in poglobljena razprava z vsemi deležniki, kako pristopiti k implementaciji drugega odstavka 33. člena konvencije, upoštevajoč pri tem vsaj izpostavljena dejstva. Glede na navedeno, Vlada Republike Slovenije predloga zakona za zdaj ne podpira. Hvala.