Najlepša hvala za razpravo in za vsa vprašanja. Jaz bom skušal strniti vse odgovore v, bom rekel, po sklopih.

In sicer, kar se tiče dolgotrajne oskrbe naj povem, da pravice, ki so zapisane, so ustrezne in sredstva, ki so predvidena za dolgotrajno oskrbo so predvsem, zaradi tega, da nihče s 1. 1. 2023 ne bo ostal brez dolgotrajne oskrbe. Mi imamo v Sloveniji delujočo dolgotrajno oskrbo, ampak seveda je treba ta sistem nadgraditi. Ta sredstva, ki so sedaj pač referendum je napovedan in bo. Izid bo tudi kakršenkoli bo in dolgotrajna oskrba se bo tudi po 1. 1. 2023 v Sloveniji izvajala, nihče ne bo ostal brez dolgotrajne oskrbe.

Več vprašanj je bilo namenjeno v okviru investicij. To vprašanje sem v bistvu tudi pričakoval, ker sem tudi jaz, ko sem prišel na Ministrstvo za zdravje, bom rekel, v teh vrtilnih tabelah pogledal, kje so zdaj vsi ti, vsi ti milijoni, ki morajo biti zapisani v Zakonu o investicijah v zdravstvo, in sicer če povem za leto 2023 imamo namenjenih vsega skupaj 220 milijonov evrov in od tega jih je 127 na integrali namenskih sredstvih in 93 milijonov načrtovanih v okviru evropskih sredstev in slovenske udeležbe na teh evropskih sredstvih. Tako da s tem v bistvu zakonski okvir izpolnjujemo. Kar se pa tiče investicijskih vlaganj na primarni ravni je do sedaj to potekalo na način, da so bili izvedeni javni razpisi za naslednje leto. Seveda ti javni razpisi absolutno bodo. Letos smo namenili za vlaganje na primarni ravni 35 milijonov evrov. Razpis je bil izveden. In tudi v letih 2023 in 2024 bo podobno.

Glede sklada za izjemne primere je vprašanje povsem na mestu. To so v bistvu težke zgodbe, največkrat predvsem otrok. In jaz mislim, da proračunska postavka ni prava rešitev za to, da se to uredi, ampak se mora to urediti v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje. In absolutno je na mestu vprašanje in apel, da se to končno uredi, ker v bistvu gre za pravice zdravljenja. In če nimamo pravice zdravljenja v Sloveniji, imamo že zdaj neke zakonske podlage oziroma pravila na podlagi katerih se lahko to zdravljenje izvede v tujini, ampak seveda absolutno je to treba urediti, da ne bomo zbirali razno raznih sredstev in donacij za taka zdravljenja, ki morajo biti krita iz, ne bom rekel proračuna, ampak posredno s strani države.

Potem pa prehajamo, bom rekel, na tak sklop ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in recimo revizije ZZZS in vsega. Ustanovljen je bil strateški svet za spremembo zdravstvenega sistema in mi menimo, da seveda se vse gre v tej smeri, da se to naredi, ampak mi ne moremo tega narediti čez noč. Treba je poiskati ustrezne vire, ki bodo nadomestile dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Se pravi, da moramo na nek način spremeniti cel zdravstveni sistem, ki naj bi po naših načrtih zaživel s 1. 1. 2024. Se pravi, z nekim sistemskim pristopom. Absolutno k temu spada tudi revizija poslovanja. Vemo pač, da ti primanjkljaji v blagajni ZZZS, sedaj so financirani iz plačanih nadomestil, ne izvirajo, se pravi, niso načrtovane, to so v bistvu sredstva, ki so iz preteklosti, ki jih je treba pokrpati. In tudi seveda je tukaj na mestu vprašanje kakšno financiranje imamo trenutno in kako se vse skupaj pokriva? In ta revizija, upajmo, da nam bo točno to tudi pokazala, da bomo si enkrat nalili čistega vina, kako se v bistvu zdravstvena blagajna financira, tudi v luči proračunske varovalke in vsega. Se pravi, to je del neke širše zgodbe, nekega širokega družbenega konsenza, ker to pomeni pač popolno spremembo zdravstvenega sistema. To ne pomeni samo neke minimalne nadgradnje, fine-tuning, ampak se pravi, gremo v nek nov model, nek nov sistem in tukaj pač je časovnica taka, kot sem jo že povedal.

Še glede covida, se pravi, ne da covida ni, ampak mi vseskozi ponavljamo, da s covidom se moramo naučiti živeti. Se pravi, imamo recimo, da rečemo temu, epidemiologi bodo povedali, kdaj bo to, da se približujemo endemični fazi. Jaz sicer osebno trdim, da v neki osebni endemični fazi smo že, ker smo v bistvu, če spoštujemo neke, bom rekel, postulate zdravega življenja v smislu izogibanja ranljivim skupinam, če smo bolani, se pravi, če smo bolani ostanemo doma, ščitimo ranljive skupine, imamo to osebno svobodo, bom rekel, že nekako zagotovljeno. Kot družba, mislim, da prihajamo tja. Ekonomska endemija, to je pa nekaj, kar celo Evropo še čaka. Jaz sem se udeležil ene konference ravno v petek na ravni tudi Evropske unije. In tam je veliko govora o tem in v bistvu covid bo z nami verjetno še nekaj časa. Vsi upamo, da bo zmontiral na tak način, da da bo naslednje leto ga več ne bo. Ampak seveda na to moramo biti pripravljeni in zato so tudi ta sredstva namenjena. Absolutno so pa sredstva namenjena sistematično in mogoče, da naštejem zakaj so bila načrtovana. V letu 2023 je od 100 načrtovanih 141 milijonov namenjenih 36 milijonov evrov za cepljenje in za cepiva, potem 36 milijonov evrov za hitre antigenske teste in pa samo 30 milijonov evrov za covid dodatke, se pravi, da covid dodatki bodo samo še na specializiranih delovnih mestih, kjer se dejansko ukvarjajo s covid bolniki v intenzivnih enotah, ne pa tam, se pravi, ne bo pa covid dodatkov, tako kot so bili v preteklosti, se pravi, da bi bilo po, se pravi, po pavšalu recimo v leto 2020 je bilo, so covid dodatki znašali 84 milijonov, v letu 2021 pa 307 milijonov evrov, od tega še v leto 2022 19 milijonov za poračun.. Tako, da v bistvu covid bo z nami, je z nami, ampak se pravi, moramo se naučiti živeti z njim, moramo zaščititi ranljive skupine in seveda ob tem peljati zdravstveni sistem odprt, dostopen in seveda tudi kadrovsko vzdržen. Toliko zaenkrat. Hvala.