Hvala za besedo. Predlog sprememb proračuna za leto 2023 znaša za predlagatelja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z organom v sestavi Inšpektoratom Republike Slovenije za delo 2,47 milijarde evra, predlog proračuna za leto 2024 2,120 milijarde evrov, kar je 26,7 milijona evrov manj kot v predlogu sprememb proračuna 2023. Predlog sprememb proračuna za leto 2023 je za 400,2 milijona evrov višji od sprejetega proračuna za leto 2023, brez upoštevanja covid sredstev pa je višji za 381,8 milijona evrov. Predlog proračuna za leto 2024 pa je 373 evrov višji od sprejetega proračuna za leto 2023 oziroma za 26,7 milijona evrov nižji od predloga sprememb proračuna 2023. Brez upoštevanja covid sredstev je predlog proračuna za 325,7 milijona evrov višji od sprejetega proračuna za 2023. Predlog sprememb proračuna za leto 2023 pa predvideva 5 milijonov evrov covid sredstev na integrali in 61,9 milijona evrov na EU sredstvih, kar je 18,4 milijona evrov več od sprejetega proračuna za leto 12023. Predlog proračuna za leto 2024 ne vključuje več covid sredstev in tudi večina EU sredstev za novo programsko obdobje je planiranih šele pri SVRK in tako ni vključeno še v proračun MDDSZ.
Za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je od skupne višine sredstev v predlogu sprememb proračuna za leto 2023 zagotovljenih 2,139 milijarde evrov, za Inšpektorat za delo pa 7,649 milijona evrov, za leto 2024 pa za MDDSZ 2,112 milijarde evrov, za Inšpektorat za delo pa 7,451 milijona evrov. Od vseh sredstev v predlogu sprememb proračuna je namenjenih za zakonske obveznosti. V pristojnosti ima MDDSZ 95,2 vseh integralnih sredstev, govorimo o odstotkih v predlogu proračuna 2024 imajo ta odstotek še višji, in sicer znaša 97,4. Največji delež teh zakonskih obveznosti predstavljajo transferji posameznikom in gospodinjstvom, sledijo pa zakonske obveznosti iz naslova delovanja javnih zavodov s področja zaposlovanja in socialnega varstva ter javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. In pa tudi zakonskih obveznosti iz naslova dolgotrajne oskrbe, plač na MDDSZ in inšpektoratu družinskega pomočnika občinam, plačila odškodnin obolelim za azbestozo in pa tudi vezano na Covid obveznosti.
Ključne spremembe v proračunu so socialno naravnane in če grem na hitro skozi tiste točke kjer prihaja do največjih sprememb, prvo so programi socialnega varstva in izenačevanja možnosti za invalide. Tu gre za povišanje sredstev v odstotku 83,8, to je predvsem na račun izvajanja osebne asistence, ki je, ocena je na podlagi trenutno porabljenih sredstev. Vemo, da je bila letos sprejeta novela, ampak se še ne domneva, da bodo učinki te novele vidni v prihodnjem letu.
Druga točka je varstvo brezposelnih oseb. Tu gre za povišanje sredstev za 41,7 %. Potem na področju državnih štipendij, štipendij za nadarjene ter nagrade za trajnostni razvoj, tu gre za povišanje v znesku o odstotku 28,3. Na področju socialnih pomoči in nadomestil neposredno upravičencem je povišanje za 22,9 %. Na področju dolgotrajne oskrbe je povišanje kar višje, kar nakazuje tudi, da nam je dolgotrajna oskrba kot ministrstvu zelo pomembna. Tako bo že v letu 2023 povišanje za 20,4 % in v letu 2024 za 68 %.
Potem pri navedenih programih smo tudi upoštevali indeksacijo transferjev posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo. Čisto za informacijo, usklajuje sicer ca 900 milijonov socialnih transferjev. Če grem še malo bolj podrobno pri nekaterih področjih. Pri planiranju v okviru programa socialne pomoči in nadomestila neposredno upravičencem, je bil upoštevan tudi dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ima neposredni vpliv na denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, izredno denarno socialno pomoč, pogrebnino in posmrtno.
V okviru družinskih prejemkov in starševskih nadomestil se bo v letu 2023 in 2024 predvidoma začel uporabljati zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga mora mora Državni zbor sicer še obravnavati, je pa vezan na implementacijo direktive in drugače ureja očetovski in starševski dopust ter plačilo prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom. Finančne posledice tega znašajo 13,17 milijona evrov v letu 2023 in 19,86 v letu 2024.
Na programih za državne štipendije za nadarjene ter nagrade za trajnostni razvoj, smo planirali tudi finančne posledice Zakona o urejanju položaja študentov, ki so na letni ravni ocenjene na 31 milijonov evrov. Za UPŠ je povišal osnovne državne štipendije in dodal dva dohodkovna razreda več. Zakon je tudi ukinil mesec nekoriščenja študentske prehrane in dodal dve dodatni uri koriščenja. Omenil sem že dolgotrajno oskrbo. Ta je izdatno vključena v sam predlog. Kot rečeno, nam je pomembna tema. Omenil bi še eno, in to je v politiki 16 smo dodali prostorsko planiranje in stanovanjsko dejavnost. V predlogu sprememb proračuna 2023 in 2024 smo za to planirali 25 milijonov evrov. Govorimo pa o programih, ki bodo usmerjeni v naslavljanje stanovanjske problematike najbolj ranljivih skupin, za katere MDDSZ že sedaj izvaja različne programe. Prvi sklop ukrepov je vezan na gradnjo oskrbovanih stanovanj za starejše in invalide, skladno s cilji na področju področju deinstitucionalizacije socialnega varstva starejši. Ključen izvajalec je nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katerih skrbnik je ZPIZ in MDDSZ. Drugi sklop programov pa je vezan na socialnovarstvene programe, vezane na problematiko brezdomstva, v okviru katerih bi zagotavljali dodatne in tudi stabilnejše nastanitve za preprečevanje brezdomstva in tudi njegovo trajno reševanje. Tretji sklop pa je vezan na preprečevanje socialnih stisk najemnikov, ki jih trenutni programi dosežejo samo preko subvencij. Kot rečeno že prej, je na programu socialnega varstva in označevanja možnosti za invalide ter programih PPZ varstvo brezposelnih oseb, kjer gre v predlogu sprememb proračuna 2023 za največje povišanje sredstev glede na sprejeti proračun, in sicer za 83,8 % in 41,7, to je pa razlog v prenizkem sprejetem proračunu za leto 2023, saj se ti programi v primerjavi z rebalansom za leto 2022 ne povečujejo.
Hvala.