Govor

Alek Valenčič

Hvala za besedo.

(Ministrstvo za finance, Valenčič Alek, Direktorat za proračun.)

Jaz bom govoril bolj na splošno od samega proračuna, bolj specifične podatke pa bodo verjetno predstavili kolegi. S strani ministrstva bom na kratko izpostavil nekaj osnovnih informacij oziroma podatkov iz splošnega dela predloga proračuna države za prihodnji dve leti. Priprava proračuna je, kot veste, potekala v izredno negotovih okoliščinah, ki so večinoma posledica makroekonomske situacije in same politične situacije v svetu. Vsesplošne spremembe v Evropi, geostrateški položaj Slovenije in posredna odvisnost od ukrajinskih in ruskih virov so pomembno zamajali samo stabilnost slovenskega gospodarstva. Že tako načeto situacijo, ki jo je povzročila več kot dve leti trajajoča epidemija, je dodatno otežila še energetska kriza in inflacijski pritiski na številnih področjih. Zaradi nepredvidljivosti nadaljnjega razvoja energetskih težav, ki je v veliki meri odvisna tudi od poteka vojne v Ukrajini, se bo osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik prepletala s samimi ukrepi za blažitev draginje ter izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki jih bomo podprli z investicijami na ključnih področjih. Pri pripravi proračunskih dokumentov za leti 2023 pa 2024, je bila upoštevana tudi jesenska napoved UMAR, ki za leto 2022 vseeno, kljub vsemu temu predvideva 5 odstotno rast BDP, predvsem zaradi višje rasti zasebne potrošnje v samem začetku leta, medtem ko za leto 2023 predvideva predvidena očitno nižja rast v višini 1,4 % in 2,6 % v letu 2024. V

V programski strukturi državnega proračuna se prihodki v prihodnjem letu krepijo predvsem na programih povezanih s politikami varovanja okolja, infrastrukture, znanosti, informacijske družbe, podjetništva in konkurenčnosti ter prometa in prometne infrastrukture. Če na kratko pogledamo same številke, v letu 2023 so prihodki proračuna načrtovani v višini 13,4 milijarde, kar je 13 % več, kot je bilo načrtovano v trenutno veljavnem oziroma sprejetem proračunu za leto 2023, medtem ko so odhodki načrtovani v višini 16,7 milijard, kar je za 25 % več kot je v trenutno veljavnem proračunu 2023. To je predvsem posledica načrtovanih izdatkov za blaženje inflacijskih in inflacijskih pritiskov, s katerimi se soočajo državljani in gospodarstvo. Za leto 2024 so prihodki načrtovani v višini 13,8 milijarde, kar je 3 % več kot v letu prej, predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, medtem ko so odhodki proračuna načrtovani v višini 15,5 milijarde, kar je 7 % manj kot je v predlogu za leto 2023. V bilanci proračuna se posledično načrtuje primanjkljaj v letu 2023 3,3 % in 1,7 milijarde, pardon, 3,3 milijarde v letu 2023, ni odstotka, in 1,7 v letu štiriindvajset.

Naj za konec poudarim, da bodo na matični seji Odbora za finance posebej predstavljene vse okoliščine, izhodišča načrtovanih načrtovanja proračuna za prihodnji dve leti ter sam pristop upravljanja celotnih javnih financ. To je za minuse. Hvala.