Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Res je, da je Ministrstvo za pravosodje tisto, ki je koordiniralo odgovore oziroma pripravljalo odzivno poročilo in koordiniralo z ostalimi ministrstvi odgovore na priporočila varuha.

Torej, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora, spoštovani Varuh človekovih pravic s sodelavci in seveda ostali prisotni!

Že na predhodnih obravnavah letnega poročila, kot je bila Komisija Državnega sveta, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo poudarili, da ugotovitve in priporočila iz varuhovega poročila prispevajo k višjim standardom varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji, zato se seveda ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo varuhu in ekipi za trud in za pripravo res obsežnega poročila. Vlada Republike Slovenije se vsako leto sooči s poročili, ki jih natančno, se natančno seznani z njimi in se nanje tudi ustrezno odzove. V ta namen je Vlada tudi letos sprejela odzivno poročilo, katerega pripravo je koordiniralo, kot sem rekel, Ministrstvo za pravosodje, po vsebini pa je poročilo rezultat skupnega dela vseh resorjev Vlade.

Glavnino skupnega odzivnega poročila predstavlja opredelitev Vlade do priporočil varuha, ki jih je podal ali ponovil v 27. rednem letnem poročilu za leto 2021. Pri vsakem od teh priporočil so nosilni resorji ocenili stopnjo realizacije, sedaj že uveljavljenimi ocenami, navedli aktivnosti, s katerimi se priporočila uresničujejo oziroma pojasnili, zakaj so posamezna poročila ostala delno ali v celoti neuresničena in katera priporočila ni mogoče po njihovem mnenju uresničiti. Če pogledamo statistiko za leto 2021, je varuh podal 81 novih priporočil, ki se nanašajo na Vlado. Glede na oceno posameznih resorjev, 31 od teh priporočil predstavlja stalno nalogo, 19 je priporočil, ki je že v celoti realiziranih, 17 delno realiziranih in 10 nerealiziranih. Realizacijo štirih priporočil resorji zavračajo, ob tem pa seveda skrbno navajajo tudi razloge in argumente za tako odločitev.

Kadar gre za zavračanje priporočil, to pomeni, da so resorji priporočila natančno proučili in ocenili, da ga ni mogoče sprejeti, vsaj ne na način, kot je predlagan. Gre pa za proces dialoga in z vidika človekovih pravic in spoštovanja načela dobrega upravljanja /nerazumljivo/ da bodo na daljši rok dileme in priporočila razjasnjene tudi z dialogom med pristojnimi resorji in varuhom, ker seveda vsi stremimo k temu, da vsa priporočila varuha pridejo do realizacije. Tam, kjer pa obstajajo mogoče zakonske ovire pa da skupaj najdemo rešitev, kako pravzaprav realizirati tisto skrb, ki je izražena v poročilu varuha. Varuh je v aktualnem poročilu ponovil tudi 135 priporočil podanih v predhodnih letnih poročilih. Realizacijo teh priporočil je Vlada ocenjevala že lani in v primerjavi s preteklimi ocenami je do izboljšanja ocen prišlo pri 19 priporočilih, dve priporočili sta bili naknadno opredeljeni kot stalna naloga, pri štirih priporočilih pa je prišlo do poslabšanja ocene. Lahko torej zaključimo, da je pri izvrševanju priporočil bil storjen določen napredek in da si Vlada prizadeva, da bi priporočila čim bolj dosledno uresničila, čeprav to pogosto terja več časa, kot bi si želeli.

Del skupnega priporočila Vlade je tudi odziv vlade na varuhovo poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po konvenciji OZN proti mučenju, posebnega mehanizma za zaščito pravic oseb, ki je odvzeta prostost oziroma poročilo Vlade je v tem delu bistveno manj obsežno, kar je posledica dejstva, da varuh priporočila v zvezi s preventivnim mehanizmom podaja neposredno po obisku posameznega kraja odvzema prostosti, ne šele v poročilu, pristojni resorji oziroma naslovniki priporočil pa tudi sproti podajajo svoja pojasnila. Skupno število priporočil v letu 2021 je bilo okoli 500, približno 200 od teh priporočil pa je bilo že realiziranih. Pomembne ugotovitve, ki izhajajo iz tega posebnega varuhovega poročila je, da varuh tudi v letu 2021 ni odkril primerov mučenja, izpostavil številne težave, ki se jih Vlada zaveda, jih pa pogosto ni mogoče odpraviti čez noč.

Zaključno želim povedati, da si bo Vlada Republike Slovenije tudi v prihodnje prizadevala za dvig standardov varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato me seveda navaja optimizem, da bomo tudi naslednje leto priča številnim uresničenim priporočilom Vlade oziroma kdaj tudi opis rezultatov dialoga z neodvisno institucijo varuha glede priporočil.

Mogoče, če sem ravno pri besedi, bi se samo na dve stvari odzval, ki se nanaša na pravosodje, da ne bomo potem še enkrat se vračali na pravosodje, glede pomanjkanja sodnih izvedencev. To je, če rečem, zelo objektivno dejstvo, na katerega neposredno ne moremo vplivati, posebej še pri posameznih profilih, kot je družinsko izvedeništvo in pa na področju nekaterih zdravstvenih profilov, ker praktično kljub razpisom in kljub pripravljanju različnih seminarjev v katerih tudi pozovemo k prijavitvi interesa, velikega interesa ni, bodisi da je razlog v mogoče ne posebno zavidljivem finančnem nadomestilu ali pa ta profil izvedencev pač ni oziroma ta profil medicine ni zanimiv za izvedeniško delo. Se pa seveda trudimo, ker to je na nek način stalna naloga, ki je pač ciklično vezana na tudi razmere, če rečem, na trgu delovne sile, v tem primeru izvedencev v njihovih interesih.

Glede sovražnega govora lahko rečemo, da oziroma prvo, če rečem, novele Zakona o odškodnini žrtev kaznivih dejanj, če bo vse po sreči, bo to v naslednjem letu tudi realizirano, tako da z vso resnostjo pristopamo tudi k tej zelo, če rečem, občutljivi temi. Glede sovražnega govora pa, da na podlagi analize seveda, kot ste že sami dejali, bomo nadaljevali z ustreznimi aktivnostmi.

Tako da jaz bi mogoče to za, pa mogoče samo še en del, ki se nanaša na nerealizirane ukrepe, seveda ni to od, bom rekel, neka noviteta, gre pa za varuhovo priporočilo: da Ministrstvo za pravosodje pripravi spremembo zakonodaje, ki bo omogočila možnost subsidiarnega pregona v primeru kaznivega dejanja po 297. členu na način, da bo ta mogoč ne le za konkretnega oškodovanca, temveč tudi za širši krog. Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi tukaj prišlo lahko do zlorab, da bi lahko prišlo do nepreglednosti in predlagamo, da se o tej konkretni temi sestanemo posebej z varuhom in poiščemo kako na nek način uresničiti pričakovanja, ampak mogoče z drugačnim pristopom, ker mimogrede, kot veste, se pripravlja tudi zelo tehnična novela kazenskega zakona, ki pa je vezana bolj na neke normativne spremembe in pa spremembe, ki so vezane na zahteve evropske zakonodaje. V nadaljevanju potem bo pa tudi prišlo do širše razprave o širši noveli kazenskega zakona, Zakona o kazenskem postopku znotraj katerega bi lahko potem poskušali vključiti ustrezno tudi te skrbi in priporočila varuha.

Hvala predsednica.