Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani varuh človekovih pravic s sodelavci in pa ostali vabljeni. Lepo pozdravljeni.

Državni svet se je z rednim Poročilom Varuha človekovih pravic za leto 21 seznanil v mesecu septembru in Državni svet poročilo prepoznava kot ogledalo družbe in pri tem opozarja, da vsi med drugimi tudi državni svetniki nosimo del odgovornosti za to, kako se družba odziva na zaznane kršitve človekovih pravic. Zato smo vse državne organe pozvali k večji proaktivnosti pri implementaciji številnih varuhovih priporočil še posebej izpostavljamo Ministrstvo za zdravje, ki je po informacijah varuha najmanj odzivno na njegova poročila, kar je glede na trenutne razmere v zdravstvu še posebej nesprejemljivo. V mnenju Državnega sveta izpostavljamo tudi velik pomen hitrega odziva varuha na sprejete pobude tako utemeljene kot neutemeljene, saj slednje za pobudnika lahko pomeni pomembno prelomno točko pri razrešitvi njihovih težav.

V razpravi smo se podrobneje dotaknili tudi poročila invalidskega varstva in se strinjali z ugotovitvami varuha na njegova priporočila v zvezi z navedenim področjem predolgo ostajajo neuresničena. Negativne posledice navedenega namreč nosijo invalidi kot ena najbolj ranljivih družbenih skupin. Državni svet prav tako podpira že večkrat podano Poročilo Varuha Vladi Republike Slovenije glede vzpostavitve neodvisnega telesa za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja drugega odstavka 33. člena Konvencije o pravicah invalidov. V zvezi z navedenim je Državni svet aktivno pristopil k iskanju rešitev, saj smo v zakonodajni postopek vložili Predlog zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije EPA 160/9. Pri pripravi vsebine predloga zakona se je sledilo željam invalidskih organizacij, predvsem pa tistih, ki se jih zaščita pravic invalidov najbolj dotika, to je invalidov samih. O predlogu zakona bo odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpravljal na jutrišnji seji.

Državni svet prav tako z zadovoljstvom ugotavlja, da se je z našo pomočjo uresničilo Priporočilo Varuha glede ureditve sobivanja staršev z otroci v bolnišnicah in zdraviliščih. Državni zbor je namreč na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju potrdil na seji 23. marca 2021. Po novem je tako zagotovljeno plačilo sobivanja enega od staršev oziroma skrbnika, kadar v zdravstveni zavod sobival z bolnim otrokom do vključno 14. leta starosti ob določenih pogojih pa tudi do 18. leta starosti. V primeru spremljanja osebe s posebnimi potrebami, ki potrebuje 24-urno nego in oskrbo oziroma spremljanja oseb s statusom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov pa starostne omejitve ni več.: Državni svet v svojem mnenju v varuhovem poročilu izpostavlja tudi nujnost odprave že ugotovljenih pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi ter razrešitev problematike predhodnega pisnega opomina pred redno odpovedjo delovnega razmerja, v zvezi s čimer je trenutno v proceduri predlog zakona, ki ga je vložila civilna družba in do katerega se je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide že opredelila in ga tudi podprla. Kot enega od najbolj perečih področij v kršitev človekovih pravic v družbi, v Državnem svetu prepoznavamo nasilje v družini in nad ženskami, zato smo ponovno pozvali k čimprejšnjemu sprejemanju nove resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nad ženskami. Nazadnje je bila namreč resolucija na tem področju sprejeta za obdobje 2009-2014. Ko smo bili naknadno pisno seznanjeni, naj bi pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navedeno resolucijo intenzivno pripravljal.

V Državnem svetu menimo, da bi se veliko kršitev človekovih pravic, na katere opozarja varuh, lahko preprečilo z večjo proaktivnostjo državnih organov in njihovim medsebojnim sodelovanjem, pa tudi na podlagi sodelovanja z ostalimi deležniki v sistemu. O dobrem sodelovanju z varuhom so nam na primer poročali predstavniki sindikatov. Tudi Državni svet se bo zagotovo še naprej trudil s svojimi zakonodajnimi predlogi odzivati na priporočila oziroma opozorila varuha, četudi zgolj s parcialnimi spremembami zakonodaje, kar smo že ugotovili, da bi drugače predolgo čakali na sistemske spremembe, ki jih pogosto napoveduje izvršna veja oblasti, a se po naših izkušnjah le redko uresničijo.

Dovolite mi, da uradno predstavitev mnenja Državnega sveta zaključim z zahvalo varuhu za opravljeno delo in z željo po nadaljnjem uspešnem delu tudi v prihodnje. Ker pa varuh v našem poročilu na Državnem svetu ni eksplicitno predstavil tudi pogled glede Sveta za invalide, kar ga je danes na pristojni komisiji in pa v petek na odboru, naj vas seznanim, da ima ta priprava Zakona o Svetu za invalide že kar dolgo brado, iz leta 2018, ko je takratna ministrica dr. Kopačeva z javnim razpisom tudi izbrala predstavnika…, ne predstavnika oziroma institucijo, ki je pripravljala ta zakon. Pisal ga je prof. Pirnat in v ministrovanju gospe Ksenije Klampfer je bilo to tudi v širši razpravi. Vse odgovore oziroma na njegove pomisleke je varuh prejel 2. 8. 2019, s strani pisca Zakona o Svetu za invalide. Zato se opravičujem, a tudi današnja izjava zdi malo nestrpno samo v tem kontekstu s strani Varuha človekovih pravic, ker odreka pravico preko 100 tisoč invalidom, da bi o svojih potrebah glede kvalitete življenja odločali sami, skupaj s stroko. Kot smo tudi slišali v samem poročilu, postopki glede odprave diskriminacij in drugih anomalij pri varuhu trajajo 10 do 15 let, kot je tudi izjavil, zato je veliko mojih kolegov in kolegic, ki živijo življenje na invalidskem vozičku ali invalidnost, tudi ne dočaka, da se ti procesi dokončajo. Zato je z veliko podporo trenutnega Sveta za invalide Republike Slovenije in Nacionalnega sveta invalidov Slovenije, ki podpirajo sprejem predmetnega zakona in v zadnjih štirih letih so skupaj iz te institucije preko Državnega sveta in naprej preko Državnega zbora v različnih zakonodajnih postopkih pripeljali veliko sistemskih zakonskih rešitev. Naj samo omenim zvišanje minimalne pokojnine, potem obnovitvena rehabilitacija, ki je po 20. letih postala zakonska pravica in ni več podvržena javnim razpisom. Res je, fascinantno je tudi številka, ki jo je podal varuh, da 32 tisoč vlog pride na Varuha človekovih pravic in zdaj naj se še en zgrmi, en del invalidske problematike, verjamem, da so dobri strokovnjaki, vendar pod določeno specifično področje invalidi sami najbolje poznamo, ki živimo življenje invalida in seveda skupaj s stroko lahko najdemo veliko dobrih rešitev.

Spoštovana predsednica, spoštovani vsi, se opravičujem, če sem bil na moment mogoče čustven, ampak moje življenje je 32 let v invalidskem vozičku, zato mi dovolite tudi, da lahko iz svoje prakse povem, kako je s preprekami in pa delovanjem institucijam. Hvala.