Hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani vabljeni!

Pristojna komisija Državnega sveta je poročilo Inšpektorata za delo obravnavala na svoji 90. seji in ga ocenila kot kakovostno, informativno in v njem prepoznala pravzaprav eno ogledalo družbe kot celote med drugim tudi zakonodajne veje, izvršilne veje in pa nadzorne veje oblasti. Zavedajoč se velikih pritiskov, pod katerimi je trenutno Inšpektorat za delo smo iz tega vidika tudi obravnavali poročilo in prisluhnili opravljenim aktivnostim. Ti očitki so bodisi, zaradi neutemeljenih prevelikih pričakovanj politike ali posameznikov bodisi, zaradi pritiskov, ki se odvijajo lahko v medijih. Nekateri ekscesni primeri neutemeljeno mečejo slabo luč na delo Inšpektorata, pa tudi kar na splošno na vse delodajalce, ne zgolj na tiste, ki namerno kršijo zakonodajo ali pravice delavcev.

Ker se v Komisiji zavedamo kadrovskih omejitev Inšpektorata, na katere slednje opozarja že več let, mu s tega vidika izrekamo pohvalo za opravljeno delo na številnih področjih. Komisija, v katerem okviru, predstavnik interesov delodajalcev in delojemalcev v Državnem svetu se namreč zavedajo pomena nalog, ki jih izvaja Inšpektorat, tako z vidika zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja kot tudi z vidika upoštevanja zakonodaje s področja delovnih razmerij in urejanja trga dela in ostalega.

Posebej seveda poudarjamo pomen preventivnih aktivnosti, ki se izvajajo, v katere se skušajo aktivno vključevati tako predstavniki delodajalskih organizacij kot tudi sindikati, saj so slednji pravzaprav najbolj tesnem stiku z delavci, lahko na tem področju veliko pripomorejo k zmanjšanju nepravilnosti in zaščiti zdravja delavcev.

Prav tako se pridružujemo pozivu Inšpektorata, da ga je potrebno kadrovsko okrepiti, četudi se zavedamo, da brez hkratnih sistemskih sprememb na tem področju do večjih premikov verjetno ne bo prišlo.

Ključna kritična področja, ki jih je navedel tudi predstavitelj poročila, so bila že tudi v preteklosti prepoznana, vendar je opazen tudi bistven premik, ki se zgodi od tega, koliko so pa socialni partnerji pripravljeni na oblikovanje kompromisnih rešitev, ki jih predlagajo tudi v inšpektoratu.

V razpravi seveda nismo šli mimo evidentiranja delovnega časa, kjer še vedno ni doseženo soglasje med socialnimi partnerji. Prav tako je bilo opozorjeno na pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki še vedno ni sprejet. Namreč področje kostno mišičnih obolenj je med slovenskimi delavci še vedno en ključnih razlogov za bolniške odsotnosti in pa tudi za invalidnosti, ki izhajajo iz dela in na tem področju zagotavljanja varstva in zdravja pri delu bo potrebno storiti prav gotovo tudi več.

Dotaknili smo se tudi vprašanje priporočil v nadzor na področju socialnega varstva in nadzora nad delom na domu, čemur bo seveda v prihodnje potrebno tudi z vidika zagotavljanja ustreznih pogojev za varnost in obremenjenost delavcev, ki delajo od doma, zagotovo nameniti več pozornosti, saj se te oblike dela seveda čedalje hitreje in v večjem obsegu uvajajo tudi v slovenski prostor.

Več o tem in drugih zadevah smo napisali v našem poročilu, ki ste ga prejeli in s tem tudi zaključujem svojo predstavitev.

Hvala.